Prvi dan papeževega potovanja v Združenem kraljestvu
EDINBURGH (četrtek, 16. september 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes ob 10.
uri in 30 minut po krajevnem oziroma ob 11. uri in 30 minut po našem času prispel
v škotski Edinburgh, kjer je začel svoje 17. mednarodno apostolsko potovanje in prvo
državniško v Združeno kraljestvo. Svetega očeta je na letališču sprejel edinburški
vojvoda princ Filip, kar je bil izraz velike pozornosti najvišjih državnih oblasti
do Benedikta XVI. - takšen sprejem namreč sicer ni običajen. Z letališča se je papež,
čigar štiridnevni obisk Združenega kraljestva bo osredotočen na temo Srce govori srcu,
odpravil v edinburško kraljevo palačo Holyroodhouse, kjer ga je z vojaškimi častmi
sprejela britanska kraljica Elizabeta II. s soprogom princem Filipom. Sprejema v kraljevi
palači se je udeležilo kakih 400 političnih, civilnih in cerkvenih predstavnikov ter
pripadnikov anglikanske zveze. Med navzočimi sta bila tudi anglikanski primas Rowan
Williams in namestnik britanskega premiera Nick Clegg.
Papežev govor
Papež je v govoru izpostavil globoke krščanske korenine Združenega kraljestva ter
spomnil na mnoge osebnosti, ki so v britanski družbi pustile neizbrisen pečat ravno
zato, ker so se navdihovale v krščanski veri. Prav tako je poudaril pomen ohranjanja
krščanskega temelja in tradicionalnih vrednot ter britanski narod povabil, naj ne
zatemni lastnih krščanskih korenin.
»Veličanstvo, hvala za vaše ljubeznivo
povabilo naj uradno obiščem Združeno Kraljestvo in za Vaše tople pozdravne besede
v imenu britanskega naroda. Medtem ko se zahvaljujem Vašemu Veličanstvu, mi dovolite,
da razširim svoje pozdrave na vse prebivalce Združenega kraljestva in prijateljsko
stisnem roko vsakemu od njih,« so bile prve papeževe besede, ki jih je namenil kraljici
Elizabeti II.
Papež je dejal, da ime palače Holyroodhouse spominja na Sveti
Križ in kaže na globoke krščanske korenine, ki so še vedno prisotne v britanski družbi:
»Vladarji Anglije in Škotske so bili od vsega začetka kristjani, med njimi sta tudi
izjemna svetnika, sveti Edvard Spoznavalec in sveta Marjeta Škotska. Kakor Vam je
znano so mnogi med njimi zavestno izvajali svoje vladarske dolžnosti v luči evangelija
ter tako oblikovali narod v dobrem na globljem nivoju. Tako je krščansko sporočilo
postalo sestavni del jezika, misli in kulture ljudstva na teh otokih že več kot tisoč
let. Spoštovanje Vaših prednikov do resnice in pravičnosti, usmiljenja in krščanske
dobrodelnosti ste pejeli po veri, ki ostane velika moč za dobro vašega kraljestva,
v veliko korist tako za kristjane kot nekristjane.«
V nadaljevanju je Benedikt
XVI. navedel nekatere zglede te moči za dobro, ki jih je mnogo v zgodovini Velike
Britanije: »Skozi dolgo zgodovino Velike Britanije lahko najdemo veliko primerov te
moči za dobro. Tudi v bližnji preteklosti, ko je Velika Britanija po osebnostih kot
sta William Wilberforce in David Livingstone posredovala, da se ustavi mednarodna
trgovina s sužnji. Navdihnjene z vero, so žene kot Florence Nightingale služile ubogim
in bolnim in tako postavile nove standarde v zdravstveni oskrbi, ki so jih prevzeli
tudi drugje. John Henry Newman, njegovo beatifikacijo bom kmalu obhajal, je bil eden
izmed mnogih britanskih kristjanov svojega časa, katerega dobrota, govorništvo in
delovanje so bili v čast njegovim sodržavljanjom in sodržavljankam. Te in številne
druge je spodbujala ta globoka vera, ki se je porodila in rastla na tem otočju.«
Papež
Beneditk XVI. je v nadaljevanju tudi spomnil na nasprotovanje Velike Britanije nacističnemu
režimu in na držo slednjega do krščanskih duhovnikov in redovnikov, ki so svoje nasprotovanje
režimu plačali z življenjem. Pri tem je sveti oče opozoril na ekstremni ateizem 20.
stoletja ter poudaril, da ne smemo nikoli pozabiti, kako izključitev Boga, religije
in vrlin iz javnega življenja vodi v okrnjen pogled na človeka in družbo. Izpostavil
je tudi ključno vlogo Velike Britanije v oblikovanju mednarodnega dogovora po drugi
svetovni vojni, omenil pa je tudi dogodke povezane s Severno Irsko, pri čemer je izpostavil
mirno rešitev lokalnih konfliktov. Ob koncu je še izpostavil prizadevanje Združenega
kraljestva, da bi bilo sodobna in multikulturna družba. Pri tem je papež dejal, da
se v tej spodbudni nalogi lahko vedno ohrani spoštovanje do tradicionalnih vrednot
in do tistih kulturnih izrazov, ki jih bolj agresivne oblike sekularizma več ne podpirajo
in ne tolerirajo. Benedikt XVI. je povabil, naj se ne dopusti, da bi se zatemnil krščanski
temelj, ki je osnova svoboščin. Ta dediščina, ki je vedno dobro služila narodu, lahko
vedno oblikuje kraljičino vladanje in njen narod.
Sveti oče je ob koncu nagovora
izrekel še besede blagoslova: »Bog naj blagoslovi Vaše Veličanstvo in vse osebe Vašega
kraljestva. Hvala.«
Sprejem pri kraljici Kraljica Elizabeta II. je
medtem v svojem govoru papežu izrekla dobrodošlico ter izpostavila vlogo Svetega sedeža
pri vzpostavljanju miru v Severni Irski in njegovo zavzetost za družbeni razvoj in
zaščito šibkih. Dejala je tudi, da obisk Benedikta XVI. spominja na pomen krščanskih
korenin Združenega kraljestva. Vera je bila vselej temeljna prvina britanskega družbenega
življenja, je poudarila britanska kraljica in spomnila na kardinala Newmana, ki je,
kot je dejala, pomemben zgled na področju sprave. Ob tem je izrazila upanje za vedno
učinkovitejši dialog med verniki, ki jim je skupno zavračanje izkoriščanja Božjega
imena za upravičevanje nasilja. Svoboda bogočastja je v osrčju naše strpne in demokratične
družbe, je še dodala.
Papež je kraljici Elizabeti podaril prestižni ročno izdelani
evangeliar iz Lorscha, katerega original je razdeljen na dve enoti: eno hranijo v
biblioteki Batthyaneum v Alba Iulii, drugo pa v Vatikanski apostolski knjižnici. Faksimile,
ki sta ga izdala Faksimile Verlag in Vatikanska apostolska knjižnica, je edinstveni
primerk na svetu, saj obsega obedve enoti in je napisan z zlatimi črkami. Avdio