Papeževa kateheza med splošno audienco, 15. septembra 2010:
Sv. Klara Assiška

VATIKAN (sreda, 15. september 2010, RV) – »Ena od najbolj priljubljenih svetnic.« Tako je začel Benedikt XVI. svojo današnjo katehezo o sv. Klari Asiški, rekoč da nam njeno pričevanja kaže, koliko Cerkev dolguje pogumnim ženskam, bogatim v veri in sposobnim dati odločilen zagon za obnovitev Cerkve. »Hvala Bogu, da nam poklanja svetnike, ki nagovarjajo naše srce in nam dajejo zgled krščanskega življenja, da bi ga posnemali,« je dejal papež zbranim vernikom v Avli Pavla VI. v Vatikanu, kjer je danes potekala splošna avdienca.

Sv. Klara, rojena v bogati aristokratski družini leta 1193, se je odpovedala plemiškemu stanu in bogastvu, ter sprejela življenje v preproščini in uboštvu, sledeč pri tem sv. Frančiška Asiškega. Stara 18 let ter prevzeta z globoko željo, da bi sledila Kristusa, in z občudovanjem do Frančiška, je skrivoma zapustila očetovo hišo in odšla k manjšim bratom v Porciuncolo, cerkvico blizu Assisija. Tu ji je Frančišek odrezal lase in Klara je oblekla spokorno oblačilo. Takrat je postala Kristusova nevesta, kateremu se je popolnoma posvetila. »Tako kot Klara in njene družice,« je dejal papež, »so bile številne ženske skozi zgodovino očarane z ljubeznijo do Kristusa, ki je v lepoti svoje božanske Osebe, napolnjeval njihova srca.« »In vsa Cerkev, se s poročno mistično poklicanostjo posvečenih devic, kaže kot to, kar bo zavedno: lepa in čista Kristusova Nevesta,« je izpostavil Benedikt XVI.

V nadaljevanju je pregovoril o Klarinem prijateljstvu s Frančiškom, ki ji ni bil le učitelj, ampak tudi brat in prijatelj. »Prijateljstvo med tema dvema svetnikoma,« je dejal papež, »predstavlja zelo lep in pomemben vidik. Namreč, kadar se srečata dve duši, čisti in vneti od same Božje ljubezni, črpata iz vzajemnega prijateljstva močno spodbudo za hojo po poti popolnosti. Prijateljstvo je eno od najbolj plemenitih in vzvišenih človeških čustev, ki ga božja milost očiščuje in spreminja,« je dejal Benedikt XVI.

Sv. Klara se je s prvimi sosestrami naselila v samostanu pri sv. Damijanu in tu preživela več kot 40 let, vse do svoje smrti, leta 1253. Glavna značilnost njihovega samostanskega življenja in duhovnosti je bila radikalna revščina, povezana s popolnim zaupanjem v božjo Previdnost. Sv. Klara je z veliko odločnostjo dosegla, da ji je papež Gregor IX. dodelil poseben privilegij uboštva (Privilegium Paupertatis), oziroma že prej Inocenc III., po katerem Klara in njene sestre niso smele posedovati nobene lastnine. Kot je dejal papež, je šlo za nenavadno izjemo glede na kanonično pravo, kar kaže, da je takratna cerkvena oblast v življenjskem načinu Klare in njenih sester priznavala sadove in evangelijsko svetost. To pa tudi kaže, da vloga žensk v srednjem veku ni bila sekundarna, ampak upoštevanja vredna. Papež je tudi izpostavil, da je bila Klara prva ženska v zgodovini Cerkve, ki je zapisala redovno vodilo in ki ga je priznal papež. V samostanu sv. Damijana, je Klara na živela kreposti, ki bi morale zaznamovati vsakega kristjana, je dejal papež in naštel: ponižnost, usmiljenje in pokoro ter ljubezen. Kot je dejal, so »svetniki tisti, ki svet spreminjajo na bolje, ga na trajen način problikujejo, vnašajo energije, ki jih lahko prebudi le ljubezen, navdihnena v evangeliju«.

Ob koncu današnje kateheze je Benedikt XVI. še izrekel zahvalo Bogu, »da nam poklanja svetnike, ki nagovarjajo naše srce in nam dajejo zgled krščanskega življenja, da bi ga posnemali,« ter pokazal na pomembno vlogo, ki jo tudi danes imajo v Cerkvi klarise, s svojo molitvijo in delom. Zaključil je s besedami sv. Klare: »Blagoslavljam vas v svojem življenju in po svoji smrti, kakor morem in še bolj kot morem, z vsemi blagoslovi, s katerimi je Oče usmiljenja blagoslovil in bo blagoslavljal v nebesih in na zemlji svoje sinove in hčere, in s kakršnimi sta sleherni duhovni oče in duhovna mati blagoslavljala in bosta blagoslavljala svoje duhovne sinove in hčere. Amen.«

Ob koncu današnje splošnje avdience je sveti oče Benedikt XVI. izrazil svojo zaskrbljenost glede dogodkov v Južni Aziji, predvsem v Indiji, Pakistanu in Afganistanu. Zagotovil je svoje molitve za žrtve in pozval, naj spoštovanje verske svobode in logika sprave in miru prevladata nad sovraštvom in nasiljem.

Audio: