2010-09-08 16:56:47

Papež med splošno avdienco nadaljeval katehezo o sv. Hildegardi iz Bingena


VATIKAN (sreda, 8. september 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je med današnjo splošno avdienco, ki je potekala v Avli Pavla VI. v Vatikanu, nadaljeval katehezo o sv. Hildegardi iz Bingena, o kateri je govoril že prejšnjo sredo. Tokrat je v ospredje postavil prispevek, ki ga k teologiji lahko dajo ženske, ter izpostavil Hildegardino poudarjanje, da se Cerkev lahko spremeni le z iskrenim spreobrnjenjem in ne s spremembo cerkvenih struktur.

Mistična videnja sv. Hildegarde, ki je pomembna ženska osebnost srednjega veka, so podobne videnjem prerokov stare zaveze: izražajo se s kulturnimi in verskimi kategorijami njenega časa, razlaga jih v luči svetih spisov in jih uporablja v različnih življenjskih okoliščinah. Tako so se vsi, ki so jo poslušali, čutili spodbujeni k doslednemu in vnetemu krščanskemu življenju. Hildegardina videnja so po papeževih besedah bogata s teološkimi vsebinami. Opirajo se na temeljne dogodke zgodovine odrešenja in uporabljajo predvsem poetični in simbolični jezik.

V njenih zapisih je videti, da »teologija lahko dobi poseben prispevek tudi s strani žensk, ki so sposobne govoriti o Bogu in verskih skrivnostih s svojo značilno inteligenco in občutljivostjo,« je dejal papež in spodbudil vse ženske, ki se posvečajo teologiji, da svoje delo opravljajo v globokem cerkvenem duhu, svoja razmišljanja hranijo z molitvijo in pri tem upoštevajo veliko bogastvo mistične srednjeveške tradicije.

Sveti oče je izpostavil nekaj pomembnih Hildegardinih spisov, kjer nemška svetnica opisuje svoja mistična videnja. Poleg spisa Spoznaj poti (Scivias), sta pomembni še Knjiga življenjskih zaslug (Liber vitae meritorum) in Knjiga božjih del (De operatione Dei). V prvi Hildegarda opisuje edinstveno in močno videnje Boga, ki s svojo močjo in svojo svetlobo oživlja vesolje. »Hildegarda izpostavlja globok odnos med človekom in Bogom in nas spominja, da vse stvarstvo, katerega vrhunec je človek, sprejema življenje od Svete Trojice,« je dejal papež. Spis je osredotočen na odnos med krepostjo in pregreho, pri čemer se človek mora vsakodnevno spoprijemati z izzivom pregreh, ki ga oddaljujejo od poti k Bogu in kreposti. Človek je zato pozvan, da se odmakne od zla, proslavi Boga in vstopi v življenje, ki je sama radost. V drugem zgoraj omenjenem delu pa sv. Hildegarda opisuje nastanek svojega odnosa z Bogom in središčnost človeka, pri čemer je vidna izrazita kristocentričnost. Svetnica med drugim zapiše: ˝Vse delo, ki si ga želel in mi ga zaupal, sem speljala do konca, in sedaj sem jaz v tebi in ti v meni in midva sva ena sama stvar.˝

Papež je spomnil tudi na druge spise sv. Hildegarde, v katerih je vidno vsestransko zanimanje in kulturna živost ženskih samostanov v srednjem veku, kar je nasprotno še vedno navzočim predsodkom. Hildegarda se je namreč ukvarjala tudi z zdravilstvom in glasbo, skladala hvalnice in pesmi, ki so jih izvajali v njenih samostanih in tako ustvarjali veselo vzdušje. »Zanjo,« je dejal papež, »je celotno stvarstvo sinfonija Svetega Duha, ki je sam po sebi radost in veselje.«

Benedikt XVI. je tudi spomnil, da so se na sv. Hildegardo obračale številne osebe takratnega časa, moške in ženske samostanske skupnosti, škofje in opati, kralji in cesarji. Zadnja leta svojega življenja se je z duhovno avtoriteto odpravila na pot, da bi ljudem govorila o Bogu. Vsi so jo z zanimanjem poslušali, tudi kadar je uporabila oster ton: smatrali so jo namreč za od Boga poslanega glasnika. Predvsem samostanske skupnosti in duhovščino je pozivala k življenju, primernem njihovemu poklicu. Na poseben način se je borila proti nemškim katarom, ki so zagovarjali radikalno reformo Cerkve, da bi se tako zoperstavili zlorabam klera. Sv. Hildegarda pa je po papeževih besedah grajala rušitev Cerkvi lastnega bistva ter poudarjala, da se prava cerkvena obnova ne doseže toliko z spremembo cerkvene zgradbe, ampak prej z iskrenim duhom pokore in deli spreobrnjenja. In to je po besedah Benedikta XVI. sporočilo, ki ga ne smemo nikoli pozabiti. »Vedno prosimo Svetega Duha,« je dejal papež, »da bi spodbudil v Cerkvi svete in pogumne ženske kot je sv. Hildegarda in Bingena, ki bi dale svoj dragocen in poseben prispevek k duhovni rasti naših skupnosti in Cerkve v našem času.«


Prvi del papeževe kateheze o sv. Hildegardi, z dne 1. 9. 2010, najdete na povezavi:
http://www.radiovaticana.org/slv/Articolo.asp?c=419433









All the contents on this site are copyrighted ©.