V Riminiju 31. srečanje za prijateljstvo med narodi

RIMINI (torek, 24. avgust 2010, RV) – Udeleženci 31. srečanja za prijateljstvo med narodi, ki se je v nedeljo začelo v italijanskem Riminiju, razpravljajo o veri, pa tudi o gospodarstvu, krizi dela in o človeku, njegovi naravi in usodi. V sedmih dneh se bo v Riminiju zvrstilo 135 srečanj, osem razstav, 19 večernih glasbenih, gledaliških in plesnih predstav, tema srečanja, ki ga je pripravilo gibanje Občestvo in osvoboditev, pa je Tista narava, ki nas vabi, naj si želimo velikih stvari. Organizatorji tradicionalnega srečanja, ki se bo zaključilo v soboto, namreč želijo z razpravo prispevati k preseganju ozkih meja prevladujočega materializma ter priznavanju in podpiranju dinamike srca v vseh življenjskih okoljih. Udeleženci tako imenovanega Meetinga, ki bodo v tednu dni prisluhnili 300 znanstvenikom, politikom, intelektualcem ter predstavnikom Cerkve in združenj, v pogovorih prav tako ne bodo zaobšli teme verske svobode in razmer, v katerih se na nekaterih območjih nahajajo preganjani kristjani. Govora bo o različnih družbenih temah, o sprejemanju, integraciji in trpljenju, zlasti pa še o povezavi med revščino in samoto, o čemer bo med drugim spregovoril tudi italijanski minister za delo in socialne zadeve Maurizio Sacconi. Medtem bo minister za notranje zadeve Roberto Maroni podal svoje poglede na migracijske tokove in na probleme priseljencev, predsednica italijanskega industrijske združenja Confidustria Emma Marcegaglia, predsednik zavarovalnice Generali in podpredsednik italijanske poslanske zbornice pa bodo spregovorili o povečevanju zaposlovanja kot ključu za izhod iz finančne in gospodarske krize.

Na srečanju v Riminiju, ki z leti postaja vse bolj mednarodno, so navzoči predstavniki 20 držav, za ustrezni potek dogodkov pa brezplačno skrbi več kot 3000 prostovoljcev, ki prihajajo ne le iz Italije, marveč tudi iz tujih držav, kot so Brazilija, Čile, Mehika, Paragvaj, Združene države Amerike, Egipt, Nigerija, Portugalska, Španija, Francija, Velika Britanija, Nizozemska, Nemčija, Poljska in Rusija. Mednarodna razsežnost srečanja za prijateljstvo med narodi se je sicer pokazala tudi že na predstavitvah dogodka, ki so letos potekale tudi v New Yorku in Madridu.

Tema včerajšnjega dne srečanja za prijateljstvo med narodi v Riminiju je bila Sile, ki spreminjajo zgodovino, so iste sile, ki spreminjajo človeško srce, zbrane pa so med drugim nagovorili irska predsednica Mary McAleese, predsednica Fundacije Meeting Emiglia Guarnieri in uvodničar časnika The Irish Times John Walters. Udeleženci srečanja so prisluhnili tudi številnim ameriškim in španskim osebnostim, ki so spregovorile o izkušnjah, iz katerih se človek uči, predsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc kardinal Peter Erdö in minški pravoslavni metropolit Filaret pa bosta govorila o tem, zakaj naj bi sodobni evropski človek še vedno verjel v božanskost Božjega Sina Jezusa Kristusa, dotaknila pa se bosta tudi težav in skrbi, s katerimi se soočata Katoliška in Pravoslavna cerkev. Kardinal Erdö je, ko je govoril o tem, ali verjeti v Boga ali ne, poudaril, da je edini skupni temelj evropske celine prav krščanstvo, čeprav je v zadnjem času v številnih predelih Evrope zaznati precejšnjo oslabitev krščanske vere. Sodobni evropski intelektualec je, kot je dejal kardinal Erdö, oseba, ki se zanima za velika vprašanja o življenju in svetu, oseba, ki išče smisel in vrednote za posameznika in vso družbo, oseba, ki išče pomembne vsebine krščanske in grško-rimske dediščine ter ki vse to pojmuje vsaj kot možne sestavine odgovora na temeljna vprašanja o smislu življenja. »Evropski intelektualec ni nujno vernik. Vera v Kristusa namreč ni nek proprosti zaključek človeškega razmišljanja, marveč je Božji dar, je milost,« je poudaril kardinal Erdö in dodal, da morajo kristjani biti glasniki in misijonarji tega sporočila ter se pri novi evangelizaciji združevati s pravoslavnimi kristjani. Pravoslavni metropolit Filaret pa je dejal, da se Katoliška in Pravoslavna cerkev sedaj nahajata v obdobju dialoga, ter izrazil upanje, da bi se takšno ozračje nadaljevalo tudi v prihodnje. Evropa se je po njegovih besedah v zadnjem času močno spremenila in enako velja tudi za evropskega človeka, ki je včasih celo neprepoznaven. V tem pogledu je Filaret izpostavil pomen vesti, ki ne molči, pač pa se bori proti laži, ki razjeda srce. Kristjane je še pozval, naj molijo, da bi Bog krepil njihovo vero, kajti za tistega, ki veruje, je vse mogoče.

Medtem je danes v središču razprav v Riminiju bila tema Zaščita življenja, o čemer so med drugim spregovorili docent na univerzi v Nottinghamu John Milbank, docent na univerzi v Firencah Andrea Simoncini in docent na univerzi Notre Dame Carter Snead. Dopoldne je udeležence nagovoril tudi dublinski nadškof Diarmuid Martin, ki je podal svoj pogled na papeževo apostolsko potovanje v Veliko Britanijo, kjer bo sveti oče Benedikt XVI. 19. septembra kardinala Johna Henryja Newmana razglasil za blaženega.