Papež o današnjem evangeljskem odlomku: »Bog v svoji ljubezni nikoli ne obupa.«

VATIKAN (četrtek, 19. avgust 2010, RV) - Evangeljski odlomek današnje liturgije o svatbi je papež Benedikt XVI. razlagal ob različnih priložnostih. Bog nas vsak dan vabi, da vstopimo v njegovo ljubezen, to je edino, kar je potrebno. Benedikt XVI. nas v svojih katehezah spodbuja, da dan za dnem gojimo povezanost z Gospodom.

V priliki o svatbi, kralj povabi goste, a ti se ne odzovejo na njegovo povabilo, temveč gredo po svojih opravkih. Papež to razloži: »Toda kralj ne izgubi poguma in pošlje svoje služabnike, naj poiščejo druge povabljene, da napolnijo svatovsko dvorano. Ker so prvi povabljeni zavrnili povabilo, kralj sedaj razširi povabilo na vse, predvsem na uboge in tiste, ki nimajo nič. To se je namreč zgodilo med velikonočno skrivnostjo, vsemogočna Božja ljubezen je premagala silno moč zla. Vstali Gospod lahko odtedaj vse povabi na svatbeno gostijo velikonočnega veselja. Povabljenim je On sam dal svatovska oblačila, znamenje zastonjskega daru posvečujoče milosti.«

Med povabljenimi, torej med tistimi, ki hodijo za Bogom, pa je človek, ki nima oblečenega svatovskega oblačila in zato ga kralj da vreči ven v temo. Kakšno je to oblačilo, ki ga nima ta človek: »To je oblačilo ljubezni. Žal pa je kralj med povabljenimi, katerim je podaril novo svatovsko oblačilo, belo oblačilo prerojenja, našel nekatere, ki nimajo oblečenega rdečega oblačila dvojne ljubezni do Boga in do bližnjega. Kako naj gremo na nebeško svatbo, če nimamo oblečeno svatovsko oblačilo - ljubezen, kajti samo v njej smo lepi. Oseba brez ljubezni nosi v sebi temo. Zunanja tema, o kateri govori evangelij, je samo odsev notranje slepote srca.«

Torej ni dovolj, če smo kristjani le po imenu, da bomo odrešeni. »Ni dovolj, da se imenujemo Kristusovi prijatelji in se hvalimo z napačnimi zaslugami: »Pred teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil.« Resnično prijateljstvo z Jezusom se pokaže v načinu življenja: izraža se v dobroti srca, v ponižnosti, v krotkosti in usmiljenju, v ljubezni za pravičnost in resnico, v iskreni in pošteni zavzetosti za mir in spravo. To je, bi lahko rekli, osebna iskaznica, s katrero bomo postali njegovi resnični prijatelji, to je potni list s katerim bomo lahko vstopili v večno življenje.

Jezus pravi, da jih je veliko poklicanih pa malo izvoljenih. »Tu ne gre za privilegije, kot bi morda najprej pomislili,« pravi papež in razloži: »Vedno smo v skušnjavi, da bi versko življenje razumeli kot vir privilegijev in varnosti. V resnici je Jezusovo sporočilo ravno nasprotno, vsi lahko vstopijo v življenje, toda za vse so ozka vrata. Ni nobenih privilegijev. Prehod v večno življenje je odprt za vse, toda ozek je, ker zahteva stalno odpoved in premagovanje lastne sebičnosti.«

Bog nas vsak dan vabi na svojo poročno svatbo, toda pogosto nas ovirajo naše majhne navezanosti, ki nam ne dovolijo vstopiti v njegovo brezmejno ljubezen. Papež nas zato spodbuja:
»Bodi pogumen, poskusi z Bogom. Poskusi! Ne boj se Ga! Zaradi vere, pogumno tvegaj! Zaradi dobrote, pogumno tvegaj! Zaradi čistega srca, pogumno tvegaj! Pridi zaradi Boga ob dober glas in videl boš, da bo ravno s tem tvoje življenje postalo polno in svetlo, nič več dolgočasno temveč polno brezmejnih presenečenj, kajti neskončna Božja dobrota se nikoli ne izčrpa!«