Duhovna misel za 18. navadno nedeljo

Kaj je skrit namen mnogih naših vprašanj? Jezusov odgovor človeku, ki ga je prosil, naj svojo avtoriteto uporabi, da bi pri svojem bratu dosegel pravico glede dediščine nama kaže tudi najin skrit namen: kako lahko dosežem pravico? Ali jo lahko dosežem? Ali je to sploh evangeljsko vprašanje? Preveč očitno je, da se brez pravičnosti ne da živeti. Katera pravica pa zagotavlja, da lahko človek tudi dobro živi? Modrostno razmišljanje iz knjige pregovorov pravi, da je vse nečimrnost. Ali je res vse nečimrnost?


Kot vedno, Jezusovi odgovori v tvojem in mojem srcu z večjo nujo prebujajo stara vprašanja na nov način. Kakšno mnenje ali sodbo ima Jezus? A ta prihodnji svet doseževa le preko tega, kakor pojasni drugo berilo iz pisma Kološanom. Midva iščeva dobrine tega sveta zato, da bi dobro živela. Jezus pa naju spominja, da dobro življenje ni odvisno od dobrin tega sveta. Prilika o bogatašu, ki je nagrabil veliko bogastva je jasna. Ustreza mnogim drugim evangeljskim odlomkom: kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, sebe pa uniči ali umre? (prim. Lk 9,25). To nama pove že zdrava pamet, ki je nujna za življenje, ne more pa nama zagotoviti tiste polnosti življenja, po kateri hrepeni tvoje in moje srce. V omenjenem stavku tudi ni sodbe o dobrinah tega sveta. Odločujoča okoliščina je drugje. Ni nama treba izbirati med evangeljskim uboštvom in bogastvom. Izbirati morava med pohlepom ali skopuštvom in solidarnostjo ali velikodušnostjo. Zato pravi Jezus: »Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje nikogar ni v obilju iz njegovega premoženja.« Na koncu pa doda: »Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.


Jezus s tem želi pomagati, da si tudi ti in jaz postaviva pravo vprašanje: Kako biti bogat pred Bogom? Ali sva se midva to že kdaj vprašala? Kako naj postaneva bogata pred Bogom, ne pred ljudmi. To vprašanje skriva v sebi še eno veliko bolj skrivnostno: kdo je bogat? Tisti, ki poseduje ogromno stvari, posvetnega vpliva in prazne slave?


Če hočeva razumeti prebrani evangeljski odlomek v vsej njegovi globini ga morava prebrati vse do 32. vrstice. Jezus se razodeva na dveh ravneh: najprej odgovarja množici, nato pa učencem. Ko odgovori množici pove, da je pravičnost tega sveta, ki je všeč Bogu tista, ki je solidarna s človeštvom. Na vprašanje kako postati bogat pred Bogom, pa sveto pismo enoznačno odgovori: tako da damo ubogemu.


Solidarnost s sočlovekom, ki je v potrebi, naredi življenje vredno, da ga živimo (glej Prg 3,27 in Iz 58,7). Kdo je torej bogat? Bogat je tisti, ki je podoben Jezusu, ki »Čeprav je bil namreč v podobi Boga, se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek« (Flp 2,6-7). Za Jezusovim opozorilom se torej skriva prav to razodetje.


Učencem pa Jezus še naprej razlaga. Zakaj naj bi se tako mučili za dobrine tega sveta? “Zato tudi vi ne iščite, kaj boste jedli in kaj boste pili. Ne delajte si s tem skrbi! Vse to namreč iščejo narodi sveta. Vaš Oče vendar ve, da to potrebujete. Iščite njegovo kraljestvo in to vam bo navrženo”. Prav to nama predlaga spev pred evangelijem: Božje kraljestvo je blizu, spreobrnite se in verujete evangeliju. Za tem povabilom stoji vprašanje: katera je korenina zaupanja v življenje? Ali nam lahko dobrine tega sveta dajejo zaupanje v življenje? Zagotovo ne. Zaupanje v življenje črpava iz zaveze z Bogom. Ta nama omogoča dobro življenje po katerem hrepeni tvoje in moje srce. Včasih ga napačno iščeva samo v dobrinah tega sveta. Če je Jezus prej poudarjal, da so dobrine zato, da si jih med seboj delimo, sedaj poudarja, da je resnična dobrina, ki nama omogoča, da dobrine tega sveta deliva in se veseliva življenja, ta, da sprejmeva Božje hrepenenje, da bi nama bil blizu. To je pokazal v Jezusu Kristusu. Iskati najprej božje kraljestvo torej zate in zame pomeni, da hočeva najprej Božjo družbo in želiva živeti v njegovi navzočnosti.



Pripravil: p. Viljem Lovše