ČILE (ponedeljek, 26. julij 2010, RV) – Nadškof v čilski prestolnici kardinal Francisco
Javier Errazuris je pred tedni dal pobudo za pomilostitev 450 zapornikov ob 200-letnici
samostojnosti Čila. Kardinalovi pobudi nekateri nasprotujejo, ker je med predlaganimi
za pomilostitev tudi nekaj vojaških oseb, ki so se prekršile zoper človekove pravice.
Nasprotniki pa tudi trdijo, da ne odpustijo zato, da ne bi pozabili. Tako stališče
seveda ni v skladu s krščanskim pojmovanjem sprave. Kardinal Errazuris je 21. julija
čilskemu predsedniku le izročil prošnjo za pomilostitev in ob tem dejal, da prošnja
za pomilostitev ne pomeni, da krivice moramo pozabiti, ampak, da če Čile hoče postati
spravljena družba, mora odpuščanje utemeljiti na resnici in pravičnosti. Včeraj
pa je kardinal Errazuris svoja stališča obširno razložil v pogovoru za dnevnik »El
Mercurio«. Na vprašanje, kateri je bistveni cilj pobude za pomilostitev, pri katerem
naj vlada upošteva načelo »blage pravičnosti«, ki ga naj uporabi od primera do primera,
je kardinal dejal, da Cerkev skrbi predvsem splošno stanje v katerem živijo številni
zaporniki in zapornice. Poleg tega, da so prikrajšani za svobodo, mnogi trpijo zaradi
drugih kazni, kot so velika natrpanost zaporov, nasilje, ki ga povzroča veliko število
zapornikov na majhnem prostoru, brezdelje, ki duši duha, pomanjkanje sredstev za prevzgojo,
prezahtevni zaporniški pogoji za starejše osebe. Nadalje predlagamo, je dejal kardinal,
da država preoblikuje vsaj nekaj zaporov v domove za ostarele, kjer bodo oboleli zaporniki
preživeli zadnje obdobje kazni. Razen tega naj država stori več, da bodo zaporniki
bolj vključeni v življenje družin v katerih so živeli pred prestajanjem kazni, pa
tudi sicer naj zapor postane kraj ponovnega vključevanja v družbo, možnost vstopanja
na trg dela in v redno družbeno življenje. Cerkev želi, da ob slovesnostih ob 200-letnici
samostojnosti države celotna družba sproži pogovor o pravičnosti, pa tudi o pomilostitvi
in usmiljenju, je med drugim povedal kardinal.