Prihodnji svetovni dan miru osredotočen na versko svobodo

VATIKAN (nedelja, 25. julij 2010, RV) – Svetovni dan miru, ki ga bo Katoliška cerkev obhajala 1. januarja prihodnje leto, bo osredotočen na versko svobodo. Papež Benedikt XVI. je namreč za temo prihodnjega svetovnega dneva miru, ki se obhaja od leta 1968, izbral misel Verska svoboda – pot k miru, s čimer želi pozvati k premišljevanju o tistih, ki so zaradi svoje vere diskriminirani. Kot je v obrazložitvi izbora teme zapisal Sveti sedež, je namreč verska svoboda v številnih delih sveta še vedno izredno omejena ali pa sploh ne obstaja. Verske manjšine so pogostkrat podvržene diskriminaciji, ki se izraža tudi v obliki preganjanja in nasilja. Katoliška cerkev pa ob tem poudarja, da je dejstvo, da morajo nekateri verniki svojo vero skrivati in zatajevati, če želijo, da jih v družbi obravnavajo kot enakopravne državljane, povsem nesprejemljivo. Tajnik Papeškega sveta za pravičnost in mir monsinjor Mario Toso je v pogovoru za naš radio izpostavil goreče prizadevanje Katoliške cerkve za odpravo diskriminacije na verski osnovi, saj ocenjuje, da kadar verska svoboda ni spoštovana, tudi druge človekove svoboščine prihajajo manj do izraza. Verska svoboda je po družbenem nauku Cerkve namreč temelj in skupek vseh drugih svobod , zato so zaradi njene odsotnosti ali nespoštovanja v nevarnosti tudi vse druge človekove svoboščine in pravice. Poleg tega, je pojasnil Toso, se ob neuresničevanju verske svobode tlači dostojanstvo človeške osebe in narodov, saj je verska svoboda tesno povezana s človekovim dostojanstvom, civilnim in političnim skupnostim pa v tem primeru niso zagotovljeni pogoji za doseganje človeške polnosti. Tajnik Papeškega sveta za pravičnost in mir je ob tem izpostavil pomen verske svobode za zagotavljanje miru v svetu, rekoč, da verska svoboda omogoča urejanje moralnega življenja ljudi in družb ter odkritje hierarhije med dobrinami, ki tvorijo človeško polnost tako posameznikov kot skupnosti. Vse to pa po monsinjorjevih besedah zagotavlja prijaznejši in miroljubnejši družbeni red. Verska svoboda je tudi temelj vernikovega civilnega delovanja. Podpira in povečuje državljanovo moralno zavzetost, zato mora biti razumljena kot neodložljiva prvina civilne zavzetosti in civilizacije narodov, je poudaril monsinjor Toso. Na novinarsko vprašanje o pomenu obhajanja svetovnega dneva miru je odgovoril, da je bil namen papeža Pavla VI., ki je ta praznik uvedel, povabilo vsem voditeljem držav in ljudem dobre volje k ustvarjanju nove družbe, pravičnejšega sveta, kjer bodo vse osebe in vsi narodi lahko našli prostor za polno razvijanje svoje človečnosti. Perspektiva Pavla VI. je bila civilizacija ljubezni, je dejal monsinjor Toso in pojasnil, da je enaka tudi perspektiva sedanjega papeža Benedikta XVI., ki si zlasti prizadeva za bratstvo med narodi.