Pridiga ya 16. nedeljo med letom

PRIDIGA (sobota, 17. julij 2010, RV) - Danes ti za izhodišče razumevanja Božje besede predlagam Pavlove besede Kološanom: »po načrtu, ki mi ga je Bog določil, da izpolnim Božjo besedo”, namreč “Kristusa v vas”. Cilj vsakega oznanjevalca in vsake cerkvene službe in njenega poslanstva je samo eden: “da bi vsakega napravili popolnega v Kristusu” (Kol 1,28).
Evangelij in prvo berilo nama govorita o skrbi. V prvem berilu Abraham v skrbi priteče naproti trem možem, ki pridejo na obisk, pohiti s pripravo obeda zanje. Steče k živini in vzame mlado tele, ki ga hlapec hitro pripravi. Tudi Marto v evangeliju žene skrb in želi častnemu gostu Jezusu postreči na najboljši način. Tudi njena sestra Marija ima skrb, a jo izraža na drugačen način. Z očmi in ušesi se vsa posveti gostu. Z vso skrbjo izbere njega.
Vsi cerkveni očetje se strinjajo, da med Marto in Marijo ni nasprotja. Kako pa naj midva razumeva Jezusove besede Marti? Ali ne zvenijo kot očitek? Nekateri očetje pravijo, da ni očitek Marti, ampak pohvala Mariji. Jezus te besede izreče zato, da bi pomagal Martinemu srcu. Marta se je pustila zasuti mnogim stvarem, ki bi jih bilo potrebno postoriti za dostojen sprejem častnega gosta, a potrebno je le eno. Morda Jezusovo misel lahko takole izraziva: Draga Marta, ti ki strežeš meni in mojim prijateljem, ne pusti svojega srca v stvareh s katerimi mi strežeš, ampak bodi v srcu ves čas tesno združena z menoj. Ti, ki daješ jesti meni in mojim prijateljem, ne pozabi, da resnično hrano prejemaš od mene. Spomni se kako je Samarijanka ob vodnjaku odkrila, da mora ona mene prositi, naj ji dam žive vode. Ti, ki sedaj meni in mojim prijateljem tako skrbno strežeš, ne pozabi, da boš v Božjem kraljestvu sedela za mizo z Bogom, jaz pa ti bom stregel.
Verjetno se strinjaš z menoj, draga poslušalka, ali dragi poslušalec, da ima gostoljubnost dva vidika: skrbno strežbo in domačnost ali zaupnost z gostom. Od obeh je boljši del zagotovo domačnost z gostom. Cilj skrbne strežbe in moč za skrbnost je zagotovo domač in zaupen odnos z gostom. Skrbna strežba to domačnost le na konkreten način izrazi in pokaže. Vse je usmerjeno v domačnost.
Midva pa se na tej točki lahko vprašava: ali sem lahko deležen domačnosti in zaupnosti, ne da bi prej pokazal konkretno skrb? Ali ne bi bilo zahtevanje domačnosti brez izkazovanja skrbi zgolj domišljavost, egoizem in iskanje privilegija? Ali imam res tako goreče in iskreno srce, da bi bilo sposobno domačnosti z Bogom, ne da bi popustilo moji lenobi, abstraktnosti ali sanjarijam?
Marta in Marija sta kot sestri simbol vse cerkve v kateri so različni darovi in karizme. Marija je Marti lahko hvaležna, da sme sedeti ob Gospodovih nogah, saj Marta skrbi, da mu je kot gostu dostojno in spoštljivo postreženo. Marta je lahko Mariji hvaležna, da Jezus kot gost ni sam, medtem ko ona pripravlja stvari s katerimi mu bo postregla.
Čeprav so Cerkvene službe različne pa v vseh okoliščinah, vedno in za vse velja, da je le eno potrebno. V pripovedi iz Apostolskih del so se apostoli odločili¸ da se bodo posvetili službi besede in ostalim prepustili strežbo pri mizi. S tem seveda niso rekli, da bodo rajši opravljali vlogo Marije kakor Marte. Če tako razumeva potem se grdo motiva. Mučenec Štefan je dobro pokazal in izpričal kaj je edino potrebno: v srcu je gledal Gospoda. To je edino potrebno. Gledati Jezusa ni ena izmed mnogih služb ali opravil. Je drugačne narave. Če imava edino potrebno, potem je vsako najino opravilo in služba plodno in obrodi sadove. Plodno pomeni, da v srcu drugega obrodi domačnost in zaupnost z Bogom. Sad dobrega delovanja torej ni samo krepost, ampak gledanje Gospoda. Dobro delovanje odpre oči srca, da drugi spoznajo Gospoda. Odpre nas v zaupno povezanost z Bogom, ki resnično okrepča najini srci. Ko je najino srce okrepljeno in zaupa, tedaj v službi soljudem, bratom in sestram, kažemo kako dober je Gospod in kako nekaj res dragocenega je, če v srcu zaupamo njemu, ga poznamo, smo z njim domači in računamo nanj. V resnici je smisel same skrbnosti pri služenju prav v tem, da drugim ljudem omogočiva, da zahrepenijo po zaupnem odnosu z Bogom v Jezusu Kristusu. To je edini pravi cilj in razlog vsake cerkvene službe, morda pa tudi najine službe in delovanja.
Midva bova verjetno še naprej zaposlena s številnimi stvarmi in opravili. A pri vsem tem naj za naju velja kar pravi psalm 27,4: »Za eno prosim Gospoda, to skušam doseči: da bi prebival v Godpodovi hiši vse dni svojega življenja, da bi zrl Gospodovo milino«.