Komentar - spolne zlorabe mladostnikov - svetovno zlo

KOMENTAR (četrtek, 15. julij 2010, RV) – Združeni narodi so pred dnevi objavili dosje o spolnih zlorabah otrok s strani odraslih in o nasilju nad otroki, kakor ga nismo šlišali že nekaj stoletij. Zbrani podatki so približno točni, ker vrsta držav nima pregleda nad tem pojavom. Številke pa so tudi zradi tega grozljivo zgovorne, ker ne prikažejo pojava spolnih zlorab v celoti. Po sedaj zbranih podatkih Združenih narodov je danes na svetu vsaj 220 milijonov otrok žrtev spolnih zlorab in nasilja. Direktorica UNICEF-a Ann Veneman je že leta 2007 opominjala, da nobena država ni varna pred spolnim nasiljem in pedopornografijo.
Toda poglejmo številke. Lani je po podatkih Združenih narodov 150 milijonov deklic do 13. leta starosti doživelo spolno nasilje, kar predstavlja 14% vseh otrok na svetu. K tem je treba prišteti še 75 milijonov fantkov, ki so bili žrtve spolnega nasilja, kar prestavlja nadaljnjih sedem odstodkov vseh otrok na svetu. 2 milijona otrok so spolni sužnji, ki jih ali ugrabijo, ali jih starši prodajo v spolno suženjstvo. Proizvajalci pedopornografije vsako leto zlorabijo vsaj 200.000 otrok. Proizvodnja pedopornografije vsako leto navrže 14 milijard evrov zaslužka.
Iz poročila Združenih narodov je tudi razvidno, da je pedofilija tesno povezana s turizmom pedofilov v starosti od 25 do 30 let. Največ pedofilov turistov je iz ZDA, Nemčije, Francije, Avstralije in Italije. Njihove žrtve so deklice in dečki v starosti od 11 do 14 let. Pedofili pa se izživljajo tudi nad mlajšimi otroki, nekateri celo nad novorojenčki. Pedofilski turizem je najbolj cveti v Keniji, Indiji, na Filipinih, v Kostariki, Južni Afriki, Dominikanski republiki, na Tajskem in v Kambodži, kar seveda ne pomeni, da takega turizma drugod ni.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da je spolna zloraba otrok in spolno nasilje nad mladostniki grozljivo razširjena, saj dosega dobrih 21 odstodkov vseh otrok na svetu, torej vsakega petega otroka. Tako moramo govoriti o zlu svetovnih razsežnosti, ki ni več prikrito in nobena vlada na svetu se ne more izgovarjati, da to zlo ne uničuje njenih državljanov. In ravno iz teh razlogov je Katoliška cerkev zavzela odločno stališče do tega zla na treh ravneh. Ponovno in še bolj odločno se bori zoper spolne zlorabe na vseh navneh, najprej pa v svojih lastnih vrstah. Škofom in drugim svojim ustanovam je ukazala sodelovanje z državami pri premagovanju tega zla. Na ravni nauka pa poglablja in širi spoznanja o naravi tega zla in ustvarja vedno bolj izdelane načine pomoči žrtvam spolnega nasilja, začenši od tistih, ki so jih s svojimi nemoralnimi dejanji prizadeli prizadeli njeni uradni predstavniki. Ne gre torej le za kakšen tipično katoliški pojav, ampak za zlo svetovnih razsežnosti, proti kateremu se Cerkev bori od svojih začetkov. Pri tem pa kristjani presenečeni ugotavljamo, da smo v boju proti temu zlu praktično osamljeni.