V alžirskem mestu Anna posvečen prvi duhovnik avguštinec

ALŽIRIJA (ponedeljek, 5. julij 2010, RV) – Alžirsko mesto Annaba je pred nekaj tedni dobilo prvega duhovnika avguštinca. Patra Joseja Gamero, ki je po rodu Perujec, je v baziliki svetega Avguština v starodavnem mestu Annaba posvetil tamkajšnji škof Paul Desfarges, ki je dogodek označil kot veliko Božjo milost. Duhovnik je tisti, ki postane Kristusova navzočnost, je dejal škof v pridigi in dodal, da s sprejemanjem Kristusovega življenja vsi verniki postajajo Jezusova zakramentalna in mistična prisotnost, in sicer za celoten alžirski narod. Zgodba svetega Avguština se po njegovih učencih nadaljuje še danes, je zatrdil škof in novemu avguštinskemu duhovniku, ki je v deželo prispel kot misijonar, dejal, da bo v Alžiriji lahko izkusil rodovitnost prijateljskih odnosov in da je rodovitnost apostolovega življenja sad intimne povezanosti z Bogom.

Cerkev v Alžiriji je zaznamovana z življenjem in delom sv. Avguština, ki se je leta 354 rodil v majhnem alžirskem mestu Tragaste. Šolal se je v Kartagini, kjer je nato tudi predaval retoriko. V celoti je zavrnil krščansko vzgojo, ki mu jo je poskušala dati njegova mati Monika, in se predajal uživaškemu in lahkotnemu življenju ter se navduševal nad manihejstvom. Leta 383, medtem ko nadaljuje svojo ugledno kariero retorika v Rimu in nato v Milanu, se v 29 let starem Avguštinu začne proces notranje preobrazbe. Ne more se izogniti vprašanjem o smislu svojega življenja in se sprašuje, ali je vse le slučajnost in ali ni življenje morda velik načrt, v katerem ima vsak človek svojo vlogo. Vztrajna molitev njegove matere Monike in poslušanje pridig milanskega škofa Ambroža sta pripomogla, da je Avguštin v sebi odkril Boga in krščanstvo vero, v kateri je rasel že kot otrok in jo pozneje zavrgel. Tako se je odločil, da se popolnoma posveti Bogu. Leta 387 Avguštin prejme zakrament svetega krsta, se vrne v Afriko in v svojem rojstnem kraju začne oblikovati temelje tistega, kar bo pozneje postal način avguštinskega redovnega življenja. Leta 391 prejme duhovniško posvečenje, pozneje pa še škofovsko in se v celoti posveti pastoralnemu delu, poučevanju ljudi, proučevanju Svetega pisma in teološkemu študiju, o čemer tudi danes pričajo mnogi njegovi spisi. V svoji domači deželi, danes je to Alžirija, umre po 40 letih aktivnega in plodnega škofovskega služenja Kristusu in Cerkvi.

Alžirija je danes muslimanska dežela. Po podatkih iz leta 2007, v njej živi le 0,01 odstotek katoličanov.