Benedikt XVI. v vatikanskih vrtovih blagoslovil vodnjak svetega Jožefa

VATIKAN (ponedeljek, 5. julij 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes dopoldne v vatikanskih vrtovih blagoslovil vodnjak svetega Jožefa, ki ga je v čast njegovemu krstnemu imenu dal postaviti vatikanski governatorat. Sveti oče je v govoru poudaril, da fontana, posvečena svetemu Jožefu, pomeni simbolični klic k vrednotama, kot sta preprostost in ponižnost, pri vsakodnevnemu izpolnjevanju Božje volje. Naj Odrešenikov skrbnik skupaj s svojo ženo Devico Marijo vedno vodi mojo in vašo pot, da bi lahko bili vesela orodja miru in odrešenja, je dejal papež. Pojasnil je, da bronaste ploščice na vodnjaku, ki so delo bellunskega umetnika Franca Murerja, pripovedujejo o ključnih trenutkih Jožefovega življenja, lika, ki je Božjemu ljudstvu zelo blizu in ljubi. Prva bronasta ploščica upodablja Jožefovo poroko z Marijo, dogodek izrednega pomena. Po papeževih besedah gre za dogodek človeške razsežnosti, ki pa je odločilnega pomena za zgodovino odrešenja človeštva in za uresničitev napovedi Boga. Jožefova poroka z Marijo ima zato tudi nadnaravno konotacijo, ki jo oba protagonista sprejmeta s ponižnostjo in zaupanjem, je poudaril Benedikt XVI. Ko je govoril o Jožefovem snu, ki je upodobljen na drugi bronasti plošči na vodnjaku svetega Jožefa, je dejal, da izročiti se Bogu pomeni odpovedati se samemu sebi. Izročiti se Bogu ne pomeni izvrševati vsega po naših lastnih merilih, ne pomeni uresničevanja tistega, kar smo načrtovali mi sami. Zaupati se Bogu pomeni izprazniti se, odpovedati se samim sebi, kajti le tisti, ki se je pripravljen izgubiti za Boga, je lahko tisti pravšnji, tako kot je bil sveti Jožef, le tisti lahko svojo lastno voljo prilagodi in uskladi z Božjo ter jo tudi uresniči, je poudaril rimski škof. V nadaljevanju je pojasnil, da tretja bronasta plošča upodablja Jezusovo rojstvo, četrta beg v Egipt, peta pa najdbo Jezusa v templju. Tu je papež izpostavil Jezusovo vprašanje Jožefu in Mariji: Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta? (Lk 2,49) Te Jezusove besede po papeževih besedah pomagajo razumeti skrivnost Jožefovega očetovstva, saj namreč s tem, ko Kristus pravi moj Oče, svojim staršem potrdi prednost Božje volje nad vsemi drugimi voljami ter Jožefu razkrije globoko resnico njegove vloge: da je tudi on poklican biti Jezusov učenec ter mora kot tak svoj obstoj podrediti služenju Božjemu Sinu in Devici Mariji, pri tem pa mora pokoren Nebeškemu Očetu. Sporočilo šeste bronaste plošče, ki uprizarja nazareško družino v Jožefovi delavnici, pa je medtem, tako sveti oče, to, da utelešena Božja beseda kot človek odrašča v zavetju svojih staršev, ki hkrati ostajajo skriti v Kristusu, v njegovi skrivnosti, ter tako živijo svoje poslanstvo.