Papež v Sulmoni: Ustvariti tišino zunaj in znotraj sebe, da bi tako lahko zaznali Božji glas in tudi glas sočloveka 

SULMONA (nedelja, 4. julij 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes obiskal italijansko mesto Sulmona v pokrajini Abruci, kjer je daroval slovesno sveto mašo in skupaj z verniki molil opoldansko molitev Angel Gospodov, popoldne pa se je v sulmonski katedrali srečal z mladimi. Tukaj je papež počastil tudi relikvije svetega Celestina V. Povod za obisk svetega očeta je namreč 800-letnica rojstva tega papeža iz 13. stoletja, znanega po svojem asketskem in puščavniškem življenju.

»Ne bojte se ustvariti tišino zunaj in znotraj sebe.«

Svetniško življenje Celestina V. je papež Benedikt XVI. postavil v središče svoje pridige med dopoldansko sveto mašo in izpostavil nekatere vidike, aktualne tudi za današnji čas, kajti svetost nikoli ne izgubi svoje privlačnosti in ne zapade v pozabo, ampak oddaja še več svetlobe in kaže na večno stegovanje človeka proti Bogu. Kot je dejal Benedikt XVI. je Peter Angelario, kakor je bilo Celestinovo rojstno ime, bil »iskalec Boga«, ki je iskal odgovore na velika življenjska vprašanja, kot so: Kdo sem?, Od kod prihajam?, Zakaj in za koga živim? Na tej poti iskanja resnice in sreče, torej Boga, se je odločil za puščavniško življenje, in ravno v zunanji, predvsem pa notranji tišini je lahko zaznal Božji glas, ki je usmeril njegovo življenje. In tukaj se po papeževih besedah nahaja pomemben vidik tudi za nas. Živimo v družbi, v kateri vsak prostor, vsak trenutek mora biti zapolnjen s pobudami, dejavnostjo, zvokom; pogostokrat ni časa niti za poslušanje in pogovarjanje, je dejal papež in zbrane pozval, naj se ne bojijo narediti tišino zunaj in znotraj sebe, kajti tako bodo lahko zaznali Božji glas in tudi glas sočloveka.

Vse je milost

A odkritje Boga, to kar je Peter Angelario imel in bil, ni bil rezultat njegovih lastnih moči, temveč Božja milost, s čimer je Benedikt XVI. izpostavil drugi vidik svetnikovega življenja. Vse, kar je bistveno v našem življenju, nam je bilo podarjeno brez našega prispevka, je dejal papež in pokazal na dejstvo, da živim, na osebe, ki so mi dale življenje, me naučile ljubiti in biti ljubljen, mi dale vero in odprle pogled k Bogu. Vse to je milost. Sami ne bi mogli narediti ničesar, če nam to ne bi bilo podarjeno, je dejal papež ter pozval k pozornosti in odprtosti srca. Če se naučimo spoznavati Boga v njegovi neskončni dobroti, je zatrdil sveti oče, bomo prav tako zmožni v našem življenju videti znamenja Boga, ki nam je vedno blizu, ki je z nami vedno dober in ki nam pravi: Veruj vame!

Duhovniki naj so svetli in verodostojni pričevalci Božjega usmiljenja

V nadaljevanju je Benedikt XVI. spomnil na posebni odpustek, ki ga je Celestin V. podelil kmalu po izvolitvi na papeški prestol. Kot duhovnik je namreč doživel lepoto biti sodelavec Božjega usmiljenja in odpuščati grehe. Benedikt XVI. je posebej pozval vse duhovnike, da postanejo svetli in verodostojni pričevalci vesele novice o spravi z Bogom, da pomagajo današnjemu človeku obuditi občutek za greh in doživetje Božjega odpuščanja, ter tako izkusijo preobilje radosti.

Misijonarsko poslanstvo izhaja iz molitve

Kot zadnji vidik življenja svetega Celestina V. je papež izpostavil njegovo puščavniško življenje, ki ga je živel tudi v votlini na gori Morrone nad mestom Sulmona, ki pa ni bilo »zaprtost v samega sebe«, temveč je bilo gorečnost za prinašanje evangelija bratom in sestram. Njegova pastoralna plodnost je izvirala iz nenehnega ostajanja z Bogom, torej iz molitve. Prvo pravilo je namreč vedno najprej prositi Gospoda žetve. Šele nato Jezus nakaže nekatere temeljne naloge učencev kot so: veselo, jasno in pogumno oznanjevanje, brez zapadanja v mikavnost mode, v nasilje ali ukazovanje, odmikanje od pretirane zaskrbljenosti za denar ali obleko, zanašanje na Očetovo previdnost, pozornost in skrb do bolnih v duhu in telesu. Vse to so tudi značilnosti misijonarskega dela Cerkve v vsakih dobi, je še dejal papež.

Papež sulmonsko Cerkev izročil v Marijino varstvo

V nagovoru pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov je Benedikt XVI. izpostavil, da smo vsi poklicani k zmernemu življenju, da bi tako ohranili svobodnejše misli in srce ter delili dobrine s svojimi brati in sestrami. Vso Cerkev v Sulmona-Valvi je sveti oče izročil v Marijino varstvo, da bi vedno hodila enotna in vesela po poti vere, upanja in ljubezni. V Mariji, Devici tišine in poslušanja, je sveti Celestin našel vzor popolne poslušnosti božji volji, v preprostem in ponižnem življenju, stegnjenem k iskanju tistega, kar je zares bistveno, vedno sposobno hvaležnosti do Boga in v vsaki stvari videti dar njegove dobrote, je še dejal papež.