Papež sprejel novega iraškega veleposlanika pri Svetem sedežu

VATIKAN (petek, 2. julij 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel poverilna pisma novega iraškega veleposlanika pri Svetem sedežu Habbeba Mohammeda Radia Alija Al-Sadra. V nagovoru je v ospredje postavil položaj kristjanov v Iraku ter spoštovanje človekovih pravic, predvsem pravice do verske svobode in bogočastja. Sveti oče je dejal, da so Iračani na volitvah 7. marca letos svetu jasno pokazali, da želijo videti konec nasilja, da so se odločili za pot miru in za harmonično življenje v pravični in pluralni družbi. Izrazil je upanje, da bo nova vlada izpolnila voljo naroda, ki želi bolj stabilen in zedinjen Irak, ter dodal, da bodo izvoljeni politiki morali pokazati veliko poguma in odločnosti pri izpolnitvi tistega, kar se od njih pričakuje. Papež je pri tem zagotovil podporo in pomoč Svetega sedeža in izpostavil dosedanje odlične diplomatske odnose med državama. Kot je dejal, bo nova iraška vlada morala na prvo mesto postaviti zagotovitev varnosti za celotno prebivalstvo, še posebej kar se tiče številnih manjšinskih skupin. Izpostavil je, da bi iraški kristjani morali ostati v domovini svojih prednikov, tisti izseljeni pa se kmalu vrniti. Kristjani so namreč od začetkov Cerkve živeli v Abrahamovi deželi, deželi, ki je skupna dediščina judovstva, krščanstva in islama, je dejal papež in izrazil upanje, da bi iraška družba v prihodnosti zaživela v mirnem sobivanju. Čeprav kristjani predstavljajo majhen del iraškega prebivalstva pa po papeževih besedah pomenijo dragocen prispevek k ponovni izgradnji naroda in oživitvi gospodarstva, in sicer preko svojega apostolata na izobraževalnem in zdravstvenem področju, velika pomoč pri izgradnji družbe pa so tudi njihove humanitarne dejavnosti. Da pa bi iraški kristjani vse to lahko izpolnili, jim je treba zagotoviti varno bivanje in povratek na njihove domove, obnovitev njihove lastnine in zaščito pravic. Benedikt XVI. je v nadaljevanju tudi spomnil na tragično nasilje nad nedolžnimi prebivalci, tako muslimani kot kristjani, kar je v nasprotju z naukom islama in krščanstva. To skupno trpljenje lahko ustvari tudi globoko vez med muslimani in kristjani ter okrepi skupno prizadevanje za mir in spravo, je dejal papež. Sveti oče je še spregovoril o vlogi spoštovanja človekovih pravic in dejal, da je za zdravo družbo izredno pomembno spoštovanje dostojanstva vsakega prebivalca, tako v pravu kot v praksi, da so torej človekove pravice priznane, zaščitene in podprte. Pri tem je papež posebej izpostavil pravico do verske svobode in pravico do svobodnega bogočastja, ki državljanom omogočata, da živijo v soglasju s svojim nadnaravnim dostojanstvom kot osebe, ustvarjene bo Stvarnikovi podobi.