Benedikt XVI. avdienco posvetil sv. Jožefu Cafassu in pozdravil ljubljanskega nadškofa
Stresa
VATIKAN (sreda, 30. junij 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je svojo katehezo
na današnji splošni avdienci posvetil svetemu Jožefu Cafassu, zavetniku zapornikov,
ter izpostavil pomen duhovnega vodstva. Spomnil je na leto duhovništva, ki je ob 150-letnici
smrti svetega arškega župnika Janeza Marije Vianneya potekalo od 19. junija lani do
11. junija letos, ter poudaril, da je to bil čas milosti, ki je že obrodil in bo še
obrodil dragocene sadove.
Vernike, zbrane na Trgu svetega Petra v Vatikanu,
je pozval, naj molijo za vse, ki so se odzvali na klic k duhovništvu. Med njimi je
izpostavil svetega Jožefa Cafassa iz italijanskega Torina, od čigar smrti je 23. junija
minilo 150 let, ter ga označil za velik in bogati lik duhovnika. Njegov nauk ni bil
nikoli abstrakten in ni temeljil le na knjigah, ki so se uporabljale v tistem času,
temveč je izviral iz žive izkušnje Božjega usmiljenja in globokega poznavanja človeške
duše, pridobljenega v času, ki ga je preživel v spovednicah. Njegova šola je bila
prava šola duhovniškega življenja, je poudaril sveti oče in pojasnil, da je sveti
Jožef Cafasso ustanovil šolo za življenje in duhovniško svetost, kjer se je poleg
številnih drugih duhovnikov šolal tudi njegov sovaščan sveti Janez Bosco, ki je omenjeni
šoli pripisal vrline, kot so tišina, preudarnost in previdnost. Rimski škof je, ko
je govoril o značilnostih šole svetega Jožefa Cafassa, izpostavil pomen učiteljevega
spoštovanja učenca in njegove osebnosti, prav tako pa tudi učiteljevo pomoč učencu
pri odkrivanju Božje volje. To je znamenje modrosti duhovnega učitelja in učenčeve
inteligence, je poudaril Benedikt XVI. Dragi prijatelji, je nadaljeval, to je dragoceno
vodilo za vse, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja mladih rodov ter hkrati
tudi glasen opomin, kako pomembno je v življenju imeti duhovno vodstvo, ki nam pomaga
razumeti, kaj je tisto, kar si za nas in od nas želi Bog.
Sveti Jožef Cafasso
je bil po papeževih besedah vedno blizu zadnjim in tistim na robu družbe, zlasti še
zapornikom, ki so v tistih časih v piemontskem središču živeli v nečloveških življenjskih
pogojih. Omenjeni svetnik se je posvečal predvsem zapornikom, obsojenim na smrt, ki
jim je nudil duhovno in človeško pomoč. Kakih 57 jih je pospremil do vislic. Njegova
preprosta navzočnost jim je dobro dela in jih razvedrila, dotaknila se je tudi src,
ki so zaradi življenjskih težav otrdnila, predvsem pa je razsvetljevala in premikala
brezbrižne vesti, je še poudaril papež. Po katehezi in njenih povzetkih v večjih svetovnih
jezikih je sveti oče še v več jezikih pozdravil romarje iz vsega sveta. Med njimi
so bili tudi verniki iz Slovenije in ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Papež
jih je takole pozdravil:
»Pozdravljam ljubljanskega nadškofa monsignorja
Antona Stresa, ki sem mu včeraj podelil palij. Dragi brat v škofovski službi!
Sveta apostola Peter in Pavel sta neutrudno delala za evangelij in skrbela za edinost
Cerkve. Naj Vas njun svetel zgled vodi pri odgovorni službi, ki Vam je zaupana. Vam
in vsem slovenskim romarjem, ki so danes tukaj z Vami, podeljujem apostolski
blagoslov!«