Kard. Rode v Vatikanu daroval sveto mašo za domovino

VATIKAN (sreda, 23. junij 2010, RV) – Slovensko veleposlaništvo pri Svetem sedežu Dan državnosti praznuje v dveh delih. Danes zjutraj je povabilo k maši za domovino veleposlanike, akreditirane pri Svetem sedežu in druge povabljence, jutri pa bo pripravilo uradni sprejem.

Sveto mašo, h kateri so prišli trije visoki uradniki Vatikanskega državenga tajništva, deset veleposlanikov, dva odpravnika poslov in več članov diplomatskega osebja, je v Marijini cerkvi kolegija Teutonik, daroval kardinal Franc Rode, Prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega delovanja. Z njim je somaševalo deset duhovnikov.

Kardinal Rode je na začetku svoje pridige zbranim diplomatom povedal, da bo podal nekaj konkretnih vidikov o Slovencih in Sloveniji. Republika Slovenija je mlada država, saj je stara le 19 let. Zato pa smo Slovenci staro evropsko krščansko ljudstvo, saj sta naša princa Gorazd in Hotimir prejela krst leta 745 na Bavarskem. Slovensko ljudstvo ima svoj jezik, kulturo, nad tisočletno zgodovino, ki je vezana na Rimsko cesarstvo in ima tudi svojo identiteto. Slovensko identiteto ali istovetnost tvorijo tri osrednje začilnosti: da smo pretežno podalpsko ljudstvo, smo slovanskega porekla in smo po izročilu katoliško ljudstvo. Kardinal je nato iskrivo opisal vsako od navedenih značilnosti in dejal, da k podalpski značilnosti sodijo glasba, arhitektura, gospodarstvo, red, delavnost, miselnost, pa tudi tipično slovenske slabosti. O slednjih pa je dejal, da danes ni primeren trenutek, da bi o njih kaj več povedal.

Drugi del svojega nagovora je kardinal namenil sedanjim izzivom pred katerimi stoji slovensko ljudstvo. Prvi izziv je prav gotovo, kako ohraniti pristno slovensko identiteto, ki jo je ogrozil komunizem, v zadnjem času pa še zahodni sekularizem. Obdobje komunizma je v slovenski narod prineslo globoko notranjo razdeljenost in razklanost, ki se v nekaterih pogledih še poglbalja, tako da lahko upravičeno govorimo o duhovni puščavi, kakor je to stanje imenoval kardinal Ratzinger, sedanji papež Benedikt XVI. Kardinal Rode je posebej opozoril na zelo oslabljen čut za temeljne vrednote, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, spoštovanje življenja, dostojanstvo družine, zavestno in sistematično odrivanje kristjanov in Cerkve na rob družbe, antiklerikalizem v sredstvih družbenega obveščanja, šola brez verske vzgoje, laicizem in boljševistična miselnost slovenskega pravosodja.

V tretjem delu svojega nagovora pa je kardinal Rode podal okvir prihodnje duhovne obnove, pred katero stojimo kristjani na Slovenskem, kot veliko in zahtevno nalogo. Prva značilnost duhovne obnove je močno in razvejano duhovno življenje. K temu mora v prihodnosti več in odločilno prispevati bolj izdelano in nagovorno močno teološko razmišljanje. Kristjani smo poklicani, je dejal kardinal, da smo bolj prisotni v kulturi, še več, da ustvarjamo krščansko kulturo. To pa vključuje tudi potrebo, da v svojih vrstah vzgajamo prepričane, pogumne in močne katoliške vernike laike. Cerkev na Slovenskem v celoti bo morala več pozornosti posvečati misijonarskemu poletu doma in v misijonih po svetu, ker je po svoji naravi misijonarska. Ker pa je Cerkev prav tako po svoji naravi skupnost odrešenih, se ta njena razsežnost mora vedno bolj kazati v čutu za skupnost, da je Cerkev skupen dom vseh, da je duhovna domovina verujočih. Kot zelo pomembno držo pri ustvarjanju in uresničevanju duhovne obnove, je kardinal Rode posebej naglasil krščanski pogum, smelost, ki izhaja iz zavesti, da smo božji otroci, ki smo na poti v večnost.

Zaključne misli svojega govora je kardinal naslovil dr. Ivanu Reberniku, veleposlaniku Republike Slovenije pri Svetem sedežu, in dejal, da je dostojanstveno predstavljal našo domovino pri Svetem sedežu, zastopal in branil slovenske interese, hkrati pa je bil, bolj kot mu je to velevala njegova služba, trajno razpoložljiv za usluge vsem, ki so kaj potrebovali. Za opravljeno delo in pričevanje visokega državnega uslužbenca, se je kardinal Rode veleposlaniku dr. Ivanu Reberniku, ki zaključuje svoje poslanstvo, iskreno in občuteno zahvalil.


Pripravil: p. Janez Sraka