Nadškof Mamberti se je ob koncu obiska Kube srečal tudi s predsednikom Castrom

KUBA (torek, 22. junij 2010, RV) – Vatikanski tajnik za odnose z državami nadškof Dominique Mamberti je v nedeljo zaključil svoj obisk Kube, pred povratkom nazaj v Rim pa se je sestal še kubanskim državnim predsednikom Raulom Castrom. Kubanska televizija je srečanje označila kot znamenje potrditve pozitivnega razvoja odnosov med kubanskim narodom in Svetim sedežem. Odnose je kot pozitivne označil tudi nadškof Mamberti, ko se je v petek udeležil slovesnosti ob 75. obletnici diplomatskih odnosov med Vatikanom in Kubo

Havanski nadškof kardinal Jaime Ortega je za kubanske medije izjavil, da je nadškofa Mambertija zaprosil, naj svetemu očetu Benediktu XVI. ponovno prenese povabilo na obisk Kube, v upanju, da bo do njega prišlo leta 2012 ob 400. obletnici čudežnega kipca Marije ljubezni iz Cobre. Kardinal Ortega je pastoralni obisk nadškofa Mambertija označil kot zelo pozitivnega ter dodal, da pričakuje dobre posledice v prid države, tako kot je v preteklosti k temu prispeval obisk papeža Janeza Pavla II.

Sicer pa je v kubanskih medijih odmeval predvsem Mambertijev govor o odnosu med laičnostjo in državo, ki ga je imel prejšnjo sredo na odprtju 10. Socialnega tedna kubanske Cerkve. Nadškof je takrat dejal, da se laičnost danes pogostokrat izrablja kot oviro za življenje in dejavnost Cerkve, vendar pa laičnosti brez krščanstva sploh ne bi bilo. Podobno se je zgodilo tudi z drugimi vrednotami, ki se jih smatra za tipično moderne, in se jih pogosto uporablja za kritiziranje Cerkve ali religije na splošno, pri čemer je nadškof navedel spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, enakosti in drugo. Vse te vrednote so po Mambertijevih besedah sad globokega vpliva evangelija na različne kulture, čeprav so se pozneje oddaljile od ali celo nasprotujejo svojim krščanskim koreninam. Nadškof Mamberti je med drugim še dejal, da je laičnost pomembno sredstvo za spoštovanje verske svobode, ki pa od katoličanov tudi zahteva, da priznajo avtonomijo posvetne oblasti, vendar pa slednji ne pripada etična avtonomija. Država namreč ni ločena in neodvisna od moralnih pravil. Laičnost države zatorej temelji na spoštovanju in sodelovanju med civilno družbo in cerkveno skupnostjo, ki si skupaj prizadevata za resnično dobro človeka. Poslanstvo kristjanov laikov je, da so družbeno aktivni, se trudijo pričevati, oblikovati dialog in od znotraj poživljati družbo. Gre za poslanstvo, ki mora izvirati iz globokega duhovnega življenja, slonečega na nauku Katoliške cerkve, je še dejal nadškof Mamberti.