Nadškof Mamberti na Kubi: Laičnost, nevtralnost in ločenost kot zagotovilo verske svobode

KUBA (sobota, 19. junij 2010, RV) – Na Kubi te dni potekajo slovesnosti ob 75. obletnici diplomatskih odnosov med Vatikanom in Kubo, udeležuje pa se jih tudi vatikanski tajnik za odnose z državami nadškof Dominique Mamberti. Ta je v četrtek daroval sveto mašo v kubanski prestolnici Havani in v pridigi med drugim izpostavil, da je na področju meddržavnih odnosov treba še mnogo storiti. V sredo pa se je nadškof Mamberti udeležil tudi odprtja Socialnega tedna kubanske Cerkve in kubanskim katoličanom prenesel bližino in blagoslov papeža Benedikta XVI. V govoru je izpostavil različne pomene pojma laičnost ter posledice razmerja med državo in versko družbeno dimenzijo.

Pojasnil je, da se pojem laičnost od začetka njegovega nastanka pripisuje razlikovanje med cerkveno oblastjo in civilno oblastjo. Brez Kristusovega evangelija, je dejal nadškof Mamberti, v zgodovino človeštva ne bi vstopil temeljni razloček med tem, kar naj človek da Bogu, in tem, kar naj da cesarju, torej civilni oblasti. Pojem laičnost prav tako nakazuje položaj preprostega krščanskega vernika, ki ne pripada ne duhovščini ne posvečenemu stanu. V srednjem veku pa je pojem pomenil vrsto odnosa med cerkveno in civilno oblastjo. Vsi ti pomeni so po nadškofovih besedah tudi danes med seboj povezani in soodvisni.

Nadškof Mamberti je v nadaljevanju dejal, da morajo laičnost, nevtralnost in ločenost služiti kot zagotovilo verske svobode, sicer nimajo smisla. Če namreč laičnost ni podrejena verski svobodi, to za slednjo pomeni grožnjo, je zatrdil nadškof, rekoč da kadar se versko svobodo podredit kakemu drugemu načelo, se lahko laičnost spremeni v laicizem, nevtralnost v agnosticizem, ločenost v sovraštvo. Zato bi naj država dodelila laičnosti najvišjo veljavo. Vendar pa država, ki se opredeli kot laična, ne pomeni izključitve ali zavrnitve verske dimenzije, je opozoril nadškof Mamberti in dodal, da je naloga države priznati središčno vlogo verske svobode in tako omogočiti vsaki osebi, da svobodno živi svojo lastno vero.

Laičnost je po Mambertijevih besedah torej pomembno sredstvo za spoštovanje verske svobode, ki pa od katoličanov tudi zahteva, da priznajo avtonomijo posvetne oblasti, vendar pa slednji ne pripada etična avtonomija. Država namreč ni ločena in neodvisna od moralnih pravil. Navzočnost kristjanov v družbi je zatorej kvas, ki prispeva in išče resnično skupno dobro, pri čemer je nadškof navedel besede papeža Benedikta XVI., da se Cerkev ne more in ne sme postaviti na mesto države, vendar pa prav tako ne more in ne sme ostati na obrobju boja za pravičnosti. Laičnost države zatorej temelji na spoštovanju in sodelovanju med civilno družbo in cerkveno skupnostjo, ki si skupaj prizadevata za resnično dobro človeka. Poslanstvo kristjanov laikov je, da so družbeno aktivni, se trudijo pričevati, oblikovati dialog in od znotraj poživljati družbo. Gre za poslanstvo, ki mora izvirati iz globokega duhovnega življenja, slonečega na nauku Katoliške cerkve, je še dejal nadškof Mamberti.