VATIKAN (sreda, 16. junij 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je tudi katehezo
na današnji splošni avdienci posvetil svetemu Tomažu Akvinskemu, o katerem je vernikom
na Trgu svetega Petra v Vatikanu govoril že pred dvema tednoma. Opozoril je, da se
z zanikanjem naravnega zakona in odgovornosti, ki iz njega izvirajo, odpira pot etičnemu
relativizmu in totalitarizmu. Kadar naravni zakon in odgovornosti, ki jih ta zahteva,
zanikamo, na ravni posameznika dramatično odpiramo pot etičnemu relativizmu, na politični
ravni pa totalitarizmu države. Zaščita univerzalnih človekovih pravic in uveljavljanje
absolutne vrednosti dostojanstva človeške osebe zahtevata nek temelj. Ali ni ta temelj
prav naravni zakon z neprenosljivimi vrednotami, ki jih ta zakon razkriva, se je vprašal
sveti oče. Sklicujoč se ne besede svojega predhodnika Janeza Pavla II. v encikliki
Evangelium vitae, je poudaril, da je za prihodnost družbe in razvoj zdrave demokracije
treba ponovno odkriti obstoj človekovih vrednosti ter temeljnih moralnih in prirojenih
vrednot, ki jih noben posameznik, nobena večina in nobena država nikoli ne smejo ustvarjati,
spreminjati ali uničiti, temveč jih morajo priznati, spoštovati in spodbujati. Vsi
ljudje, tako verni kot neverni, so poklicani k priznavanju zahtev človeške narave,
ki so izražene v naravnem zakonu. Ta narava mora biti temelj pri ustvarjanju pozitivnih
zakonov političnih in civilnih oblasti, je dejal rimski škof, ki se je v današnji
katehezi sicer osredotočil na teologijo morale Tomaža Akvinskega. Ta svetnik je poudarjal
predvsem skladnost med vero in razumom. Vera in razum sta skladna, četudi uporabljata
različne spoznavne postopke, razlikovanje med vero in razumom pa zagotavlja avtonomijo
humanističnih znanosti in teoloških znanosti, ki ne pomeni ločevanja, ampak prej nakazuje
neko koristno sodelovanje med njimi, je poudaril papež. Kot je še pojasnil, vera spodbuja
razum, naj se odpre širšim obzorjem, ščiti ga pred zapeljevanjem njegovih lastnih
sposobnosti ter ga spodbuja pri iskanju temeljnega. Po drugi strani pa lahko tudi
razum veliko naredi za vero, in sicer kaže na temelje vere, s primeri razlaga verske
resnice ter zavrača ugovore proti veri.