Dve značilnosti, ki zaznamujeta duhovnika: vdanost Bogu in solidarnost z ljudmi

RIM (sreda, 9. junij 2010, RV) – Vdanost Bogu in solidarnost z ljudmi sta dve glavni značilnosti, ki morata zaznamovati duhovnike. Tako je na srečanju, ki ga je ob letu duhovnikov organiziral Papeški biblični inštitut, poudaril nekdanji tajnik Papeške biblične komisije kardinal Albert Vanhoye. Po njegovih besedah je Jezus sam želel, da bi bili njegovi apostoli združeni v njem preko teh dveh temeljnih zakonitostih srca. Želel jih je združene v svojem odnosu do Očeta. To še posebej vidno v trenutku, ko je prišla njegova ura in jih je z besedami ''bedite in molite'' prosil, naj bodo z njim. V začetku je Jezus pogosto poudarjal, da je potrebno izpolniti Božjo voljo, in v trenutku, ko se je znašel v preizkušnji, je apostole prosil, da bi dano preizkušnjo in voljo Boga delili z njim. Vendar pa, je dejal kardinal, Jezus z apostoli ni želel deliti samo trpljenja in vdanosti Bogu, pač pa tudi usmiljenje do grešnikov. Po kardinalovih besedah se to na poseben način vidi v trenutku, ko Jezus pokliče Mateja. Matej je bil oderuh in poznan kot grešnik, Jezus pa mu je izkazal svoje usmiljenje z besedami: ''Hodi za menoj!'' S tem mu ni le pokazal, da je vreden tega, da bi bil rešen, pač pa ga je izbral za sodelavca. Največje dejanje Kristusovega brezmejnega usmiljenja pa je bila njegova daritev na križu. Sveti red pa je razlog, je pojasnil kardinal, da se usmiljenje in začudenje nadaljujeta. Jezus namreč ni postavil svoje zakramentalne navzočnosti samo v predmetih, pač pa tudi v živi osebi, kakršna je duhovnik. Duhovništvo je Jezusov izreden dar in tega se je potrebno zavedati. Da pa bi duhovnik bil Jezusov zakrament, mora v svojem srcu združevati dvoje: sinovsko srce v odnosu do Boga in bratsko srce v odnosu do ljudi. Ob tem je spomnil na Pismo Hebrejcem, kjer je izraženo bistvo teh dveh kavlitet: ponižnost pred Bogom v globoki vdanosti ter usmiljenost do ljudi. Svoje sinovsko srce je Jezus pokazal v smrtnem boju, ko je ostal Očetu zvest vse do konca. Njegovo bratsko srce pa se je razodelo predvsem v postavitvi evharistije, ko je v bratski skupnosti daroval svoje telo in svojo kri. Vendar pa, je poudaril kardinal Vanhoye, teh dveh vidikov ni mogoče ločiti. V smrtnem boju se Jezus izkaže za brata nas vseh, saj je nase sprejel vse naše bridkosti in našo bedo ter postal podoben vsem trpečim bratom in sestram.