24. dan šmarnic:
Evino in Marijino poslušanje

RIM (ponedeljek, 24. maj 2010, RV) – Danes bomo obiskali mozaik pri uršulinkah v Veroni, ki je prav tako posvečen Brezmadežni in zastavljen na vzporednici med Evo in Marijo. Stranski steni prezbiterija prikazujeta svetopisemke odlomke, ki jih beremo pri bogoslužju na praznik Brezmadežne. Leva stena pred nas postavi pripoved Prve Mojzesove knjige o padcu Adama in Eve, na drugi strani pa lahko v podobah preberemo evangelsko pripoved o oznanjenju in obiskanju. Teološko in vizualno izhodišče za to zrcalno postavitev je nasprotje med Evinim in Marijinim poslušanjem.

Na levi sta torej upodobljena Adam in Eva v raju, pod velikim drevesom, ki se razteza čez vso steno. Eva naslanja roko k ušesu, da bi bolje slišala to, kar ji prišepetava kača, ki se skriva med vejami velikega drevesa. Evin pogled je že zdrsnil od Stvarnika in se usmeril na drevo. Dar je postal zanjo pomembnejši od Darovalca. Eva podaja utrgani sadež Adamu, ki z eno roko sprejema ta sad, z drugo pa se oklepa drevesa. Namesto svobodnega odnosa z živo osebo se človek oklepa predmetov, misleč si da bo z njimi zagotovil življenje. Tudi odnos z Bogom in z bližnjim se po tej poti popredmeti. Vse, kar stiskamo v pest, pa je usojeno smrti. Greh pomeni iztrganost iz občestva, ki daje življenje, zato se živahne barve rajskega vrta spremenijo v zid ločitve in v peščeno puščavo. Telesi Adama in Eve sta podobni tej suhi zemlji, iz katere je človek ustvarjen, Božji Duh, ki oživlja, pa ugaša med vejami drevesa. Zlato med listi je namreč tako temno, kot če bi zlatu odvzeli skoraj ves njegov sijaj.

Na spodnjem prizoru vidimo Kajna, ki zgrabi in ubije Abela. Kajnova roka je v enakem položaju kot roka njegove matere Eve. Sad, po katerem je segla mati živih, postane zdaj kamen, s katerim brat ubije brata. Abelov obraz ima Kristusove poteze, upodobljen je kot krotko Jagnje, ki je pripravljeno na darovanje. Bog pa ostaja zvest in ne more pozabiti na človeka – zlata podlaga pod Abelom nakazuje njegovo prisotnost tudi v najtemnejši smrti.

Medtem ko Evino poslušanje razodeva skrivnost greha, pa Marijo poslušanje odpira skrivnost odrešenja. V prizoru na desni steni je namreč prikazana Marija, ki naslanja uho na dolgi zlati zvitek Božje Besede, ki ga angel s svojo perutjo razvija pred njo. Njene roke držijo zvitek tako, kot bi igrala na harfo. Božja Beseda se je naselila v njej in zato lahko odzvanja v svet. Eva je bila raztresena, odvrnila je pozornost od Božjega pogleda in od Božje Besede, zato je prekanjeni skušnjavec lahko v njeno srce zasejal dvom. Marija pa je v popolni simfoniji z Božjo Besedo, ki je vsejana vanjo in v njej postane telo. Eva je vzela sadež in bila osleparjena, Marija pa je izročila samo sebe in se pustila vključiti v načrt ljubezni. Eva se je skupaj z Adamom skrila pred Bogom in se pred njim sramovala, Marija pa se je v popolni prozornosti izpostavila in se podala na pot, ki ji jo odpira zlati zvitek. Spodnji prizor namreč prikazuje Marijo, ko se sreča s sorodnico Elizabeto. Poslušanje Božje Besede, ki je "svetilka njenim nogam, luč na njeni poti" (prim. Ps 119), je Marijo pripeljalo do Elizabete, ki v znamenje sprejemanja razpira svoj plašč. Obe polagata roko na svoje naročje in si tako pripovedujeta o čudovitih delih, ki ju je v njiju izvršil Gospod.

Evino poslušanje je vodilo v osamitev, v iztrganost iz odnosa in v bratomor, Marijino poslušanje pa vodi v srečanje z Elizabeto in v radosten hvalospev Gospodu. Iz Evinega poslušanja stare kače se je rodilo grešno človeštvo, iz Marijinega poslušanja Božje Besede pa se je rodilo novo, odrešeno človeštvo, ki stopa po poti ljubezni.

S podobo Evinega in Marijinega ušesa nam tudi Efrem Sirski spregovori o skrivnosti odrešenja:

Smrt je vstopila po Evinem ušesu (prim. 1 Mz 3,1-6), zato je življenje vstopilo po Marijinem ušesu. Zaradi lesa drevesa se je človek zadolžil, zato je prišel Gospod in odpravil dolg po lesu križa. (Efrem Sirski)

 
(...) Eva je rodila Kajna, ki je prinesel smrt; Marija pa tistega, ki daje življenje.
Prva je rodila tistega, ki je prelil bratovo kri (prim. 1 Mz 4,1-16), druga pa tistega, katerega kri je bila prelita od njegovih bratov. Prva je rodila tistega, ki je trepetajoč bežal zaradi prekletstva zemlje, druga pa tistega, ki si je nadel prekletstvo in ha pribil na križ (prim. Kol 2,14).

Pripravila: s. Nataša Govekar