Papež: V doseganju celostnega družbenega razvoja imajo religije odločilno vlogo

VATIKAN (sobota, 22. maj 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel udeležence mednarodnega simpozija Razvoj, napredek in skupno dobro, ki je pod okriljem Fundacije Centesimus Annus – Pro Pontifice včeraj potekal na papeški univerzi Gregoriani. Sveti oče je v govoru izpostavil odločilno vlogo religij v doseganju skupnega dobra in celostnega razvoja. Religije so odločilne, predvsem kadar učijo za bratstvo in mir, saj vzgajajo za dajanje prostora Bogu in za odprtost do transcendentnega v družbi, ki je zaznamovana s sekularizmom, je dejal papež. Izključitev religij iz javnega okolja preprečuje srečevanje med osebami in njihovo sodelovanje za napredek človeštva. Na ta način se družbeno življenje vedno bolj siromaši, politika pa privzema neznosen in agresiven obraz. Krščanski pogled na razvoj, napredek in skupno dobro, kakor izhaja iz družbenega nauka Cerkve, odgovarja na najgloblja človekova pričakovanja, je nadaljeval papež in dodal, da je prizadevanje Fundacije Centesimus Annus – Pro Pontifice pomemben prispevek k izgradnji civilizacije ljubezni.

Papež Benedikt XVI. je v govoru še izpostavil, da lahko človeška družina danes rase kot svobodna družba svobodnih narodov takrat, kadar jo vodita solidarnost in skupno dobro. Krize in težave, ki jih danes doživljajo mednarodni odnosi, države, družba in gospodarstvo, so v veliki meri posledica pomanjkanja zaupanja in solidarne drže, ki je usmerjena na skupno dobro in ki tudi v gospodarsko dejavnost vnaša prijateljstvo, solidarnost in vzajemnost. Skupno dobro je po papeževih besedah tisti cilj, ki razvoju in napredku daje smisel, saj bi se sicer omejila le na proizvajanje materialnih dobrin. Slednje so njune, je dodal papež, vendar pa se brez usmerjenosti na skupno dobro končajo v potrošništvu, zapravljanju, revščini in neuravnoteženosti, ki so negativni dejavniki napredka in razvoja.

Sveti oče je prav tako poudaril, da politika mora imeti premoč nad financami, vendar pa mora etika usmerjati vsako dejavnost. Brez referenčne točke, ki jo predstavlja univerzalno skupno dobro, se ne more govoriti o obstoju pravega svetovnega ethosa in ustrezne želje po njem. Skupno dobro je sestavljeno iz več dobrin: materialnih, spoznavnih in institucionalnih ter moralnih in duhovnih, pri čemer so slednje prvim nadrejene, kot je še dejal papež.