Papež pred molitvijo Raduj se Kraljica nebeška: Boriti se je treba proti grehu
VATIKAN (nedelja, 16. maj 2010, RV) – Na današnjo molitev Raduj se
Kraljica nebeška s papežem Benediktom XVI. na Trgu sv. Petra je prišlo okrog 200.000
ljudi, in sicer na povabilo 68 italijanskih laičnih organizacij, ki so katoličane
povabile v Rim, da izrazijo solidarnost s svetim očetom po napadih medijev v zadnjih
mesecih. Hkrati se je na trgu pred baziliko sv. Janeza v Lateranu, skupaj s kardinalom
Agostinom Vallinijem, papeževim vikarjem za Rim, zbralo na tisoče priseljencev ob
prazniku narodov. Na Trgu svetega Petra je med ljudmi vseh starosti in poklicev
bilo tudi okrog sto poslancev in senatorjev, številni župani, ministri, škofje ter
kardinal Angelo Bagnasco, predsednik Italijanske škofovske konference. Slednji je
ob 11. uri začel molitveno bogoslužje in dejal, da so se zbrali v veri in ljubezni,
da bi svetemu očetu vidno pokazali svojo sinovsko zvestobo in ljubezen. Z njim in
zanj molimo, je dejal kardinal, z željo, da ga podpremo v zahtevni službi in se mu
zahvalimo za njegovo ljubezen do Kristusa in vsega človeštva. Z molitvijo pa želimo
izraziti tudi svoje spoštovanje in zaupanje v duhovnike ter njihovo nezamenljivo službo,
je dejal Bagnasco. Molitveno bogoslužje je bilo en sam veliki klic, da bi Duh Tolažnik
stalno podpiral duhovnike in jih vodil v njihovem poslanstvu. Množica vernikov je
posebej prosila za odpuščanje grehov in Božjo pomoč žrtvam spolnega nasilja.
V
lepo molitveno ozračje se je opoldne vključil sveti oče z nagovorom, molitvijo Raduj
se Kraljica nebeška in posebnim pozdravom ter zahvalo za duhovno bližino in solidarnost.
Sveti oče je v svojem nagovoru pred opoldansko molitvijo dejal, da danes obhajamo
praznik Gospodovega vnebohoda in svetovni dan družbenega obveščanja, ki letos poteka
na temo Duhovnik in pastorala v digitalnem svetu: novi mediji v službi Besede.
Današnje bogoslužje govori o slovesu Gospoda Jezusa od svojih učencev, je dejal papež.
Ta odhod pa ne pomeni, da jih je zapustil, ker vstali Gospod vedno ostane z učenci
na drugačen način. Sveti Bernard iz Chiaravalle namreč razlaga, da se je Gospodov
vnebohod uresničil v treh stopnjah. Prva je slava vstajenja, druga je njegova oblast
soditi žive in mrtve, tretja pa, da poslej sedi na desnici Očetovi. Pred vnebohodom
je vstali Gospod blagoslovil učence in jih tako pripravil na prejem Svetega Duha,
da bi povsod oznanili odrešenje. Sam Jezus jim je namreč rekel: »Vi pa ste priče teh
stvari. In glejte, pošljem na vas Tistega, ki mi ga je obljubil moj Oče« (prim. Lk
24,47-49).
V nadaljevanju je sveti oče dejal, da je Gospod pogled učencev
usmeril v nebo in jim pokazal, kako naj delajo dobro v zemeljskem življenju. Toda
poveličani Gospod ostaja prisoten v zgodovinskem dogajanju, je blizu vsakemu človeku
in vodi potovanje kristjanov. Je prijatelj preganjanih zaradi vere, je v srcu vseh
odrinjenih na rob družbe, je prisoten v tistih, ki jim je zanikana pravica do življenja,
je dejal papež. Gospoda Jezusa pa poslušamo, vidimo in se ga dotikamo v Cerkvi, še
posebej v Besedi in zakramentalnih znamenjih njenih pastirjev. Na tem mestu je papež
povabil birmance, ki v tem času prejemajo zakrament potrditve, naj ostanejo zvesti
Božji besedi in nauku, ki so ga sprejeli, in naj pogosto prejemajo zakramenta sprave
in evharistije, z zavestjo, da so bili izbrani in postavljeni, da pričujejo za Resnico.
Duhovnike pa je spodbudil, naj njihovo življenje in delovanje zaznamuje močno evangeljsko
pričevanje in naj modro uporabljajo sredstva družbenega obveščanja, da bodo ljudje
spoznali življenje Cerkve in odkrili Kristusovo obličje.
Na koncu govora
je papež navedel Pavla Florenskega, ruskega matematika, filozofa in duhovnika, ki
je iz gulaga pisal: »Bolj pogosto opazujte zvezde. Kadar vas bo v duši težilo, gledajte
zvezde ali se zazrite v sinje nebo. Kadar boste žalostni, kadar vas bodo žalili, se
zamaknite v nebo, in vaša duša bo našla svoj mir.«
Po molitvi Raduj se Kraljica
nebeška, je papež prisrčno pozdravil dvestotisočglavo množico vernikov iz vse Italije.
Zahvalil se je članom Narodnega sveta laičnih združenj, da so z navdušenjem pripravili
to lepo izpoved vere in solidarnosti, ki so se ji pridružili številni državni poslanci,
župani in občinski svetniki. Dragi prijatelji, je dejal papež, danes ste pokazali
veliko ljubezen in globoko bližino Cerkve in italijanskega ljudstva papežu in vašim
duhovnikom, ki vsak dan skrbijo za vas, da bi v prizadevanju za duhovno in moralno
prenovo bolje služili Cerkvi in Božjemu ljudstvu. Resnični sovražnik, ki se ga je
treba bati in proti kateremu se je treba boriti, je greh, je duhovno zlo, ki tu pa
tam, žal, okuži tudi člane Cerkve. Mi sicer živimo v svetu, toda nismo od sveta, je
dejal papež. Kristjani se ne bojimo sveta, je nadaljeval, čeprav se moramo varovati
njegovih zapeljivosti. Bati se moramo le greha in zato moramo biti trdno ukoreninjeni
v Bogu, solidarni v dobrem, ljubezni in v služenju. In prav to so Cerkev in njeni
služabniki skupaj z božjim ljudstvom delali in z gorečo prizadevnostjo nadaljujejo
za materialno in duhovno dobro oseb na vseh koncih sveta. In to je tudi tisto, kar
vi želite storiti v vaših župnijah, združenjih in gibanjih, namreč služiti Bogu in
človeku v Kristusovem imenu. Z zaupanjem nadaljujmo to pot, preizkušnje pa, ki jih
Gospod dopušča, pa naj nas spodbujajo k večji radikalnosti in doslednosti, je zaključil
papež.