2010-05-17 15:59:05

Papež pred molitvijo Raduj se Kraljica nebeška: Boriti se je treba proti grehu


VATIKAN (nedelja, 16. maj 2010, RV)Na današnjo molitev Raduj se Kraljica nebeška s papežem Benediktom XVI. na Trgu sv. Petra je prišlo okrog 200.000 ljudi, in sicer na povabilo 68 italijanskih laičnih organizacij, ki so katoličane povabile v Rim, da izrazijo solidarnost s svetim očetom po napadih medijev v zadnjih mesecih. Hkrati se je na trgu pred baziliko sv. Janeza v Lateranu, skupaj s kardinalom Agostinom Vallinijem, papeževim vikarjem za Rim, zbralo na tisoče priseljencev ob prazniku narodov. Na Trgu svetega Petra je med ljudmi vseh starosti in poklicev bilo tudi okrog sto poslancev in senatorjev, številni župani, ministri, škofje ter kardinal Angelo Bagnasco, predsednik Italijanske škofovske konference. Slednji je ob 11. uri začel molitveno bogoslužje in dejal, da so se zbrali v veri in ljubezni, da bi svetemu očetu vidno pokazali svojo sinovsko zvestobo in ljubezen. Z njim in zanj molimo, je dejal kardinal, z željo, da ga podpremo v zahtevni službi in se mu zahvalimo za njegovo ljubezen do Kristusa in vsega človeštva. Z molitvijo pa želimo izraziti tudi svoje spoštovanje in zaupanje v duhovnike ter njihovo nezamenljivo službo, je dejal Bagnasco. Molitveno bogoslužje je bilo en sam veliki klic, da bi Duh Tolažnik stalno podpiral duhovnike in jih vodil v njihovem poslanstvu. Množica vernikov je posebej prosila za odpuščanje grehov in Božjo pomoč žrtvam spolnega nasilja.

V lepo molitveno ozračje se je opoldne vključil sveti oče z nagovorom, molitvijo Raduj se Kraljica nebeška in posebnim pozdravom ter zahvalo za duhovno bližino in solidarnost. Sveti oče je v svojem nagovoru pred opoldansko molitvijo dejal, da danes obhajamo praznik Gospodovega vnebohoda in svetovni dan družbenega obveščanja, ki letos poteka na temo Duhovnik in pastorala v digitalnem svetu: novi mediji v službi Besede. Današnje bogoslužje govori o slovesu Gospoda Jezusa od svojih učencev, je dejal papež. Ta odhod pa ne pomeni, da jih je zapustil, ker vstali Gospod vedno ostane z učenci na drugačen način. Sveti Bernard iz Chiaravalle namreč razlaga, da se je Gospodov vnebohod uresničil v treh stopnjah. Prva je slava vstajenja, druga je njegova oblast soditi žive in mrtve, tretja pa, da poslej sedi na desnici Očetovi. Pred vnebohodom je vstali Gospod blagoslovil učence in jih tako pripravil na prejem Svetega Duha, da bi povsod oznanili odrešenje. Sam Jezus jim je namreč rekel: »Vi pa ste priče teh stvari. In glejte, pošljem na vas Tistega, ki mi ga je obljubil moj Oče« (prim. Lk 24,47-49).

V nadaljevanju je sveti oče dejal, da je Gospod pogled učencev usmeril v nebo in jim pokazal, kako naj delajo dobro v zemeljskem življenju. Toda poveličani Gospod ostaja prisoten v zgodovinskem dogajanju, je blizu vsakemu človeku in vodi potovanje kristjanov. Je prijatelj preganjanih zaradi vere, je v srcu vseh odrinjenih na rob družbe, je prisoten v tistih, ki jim je zanikana pravica do življenja, je dejal papež. Gospoda Jezusa pa poslušamo, vidimo in se ga dotikamo v Cerkvi, še posebej v Besedi in zakramentalnih znamenjih njenih pastirjev. Na tem mestu je papež povabil birmance, ki v tem času prejemajo zakrament potrditve, naj ostanejo zvesti Božji besedi in nauku, ki so ga sprejeli, in naj pogosto prejemajo zakramenta sprave in evharistije, z zavestjo, da so bili izbrani in postavljeni, da pričujejo za Resnico. Duhovnike pa je spodbudil, naj njihovo življenje in delovanje zaznamuje močno evangeljsko pričevanje in naj modro uporabljajo sredstva družbenega obveščanja, da bodo ljudje spoznali življenje Cerkve in odkrili Kristusovo obličje.

Na koncu govora je papež navedel Pavla Florenskega, ruskega matematika, filozofa in duhovnika, ki je iz gulaga pisal: »Bolj pogosto opazujte zvezde. Kadar vas bo v duši težilo, gledajte zvezde ali se zazrite v sinje nebo. Kadar boste žalostni, kadar vas bodo žalili, se zamaknite v nebo, in vaša duša bo našla svoj mir.«

Po molitvi Raduj se Kraljica nebeška, je papež prisrčno pozdravil dvestotisočglavo množico vernikov iz vse Italije. Zahvalil se je članom Narodnega sveta laičnih združenj, da so z navdušenjem pripravili to lepo izpoved vere in solidarnosti, ki so se ji pridružili številni državni poslanci, župani in občinski svetniki. Dragi prijatelji, je dejal papež, danes ste pokazali veliko ljubezen in globoko bližino Cerkve in italijanskega ljudstva papežu in vašim duhovnikom, ki vsak dan skrbijo za vas, da bi v prizadevanju za duhovno in moralno prenovo bolje služili Cerkvi in Božjemu ljudstvu. Resnični sovražnik, ki se ga je treba bati in proti kateremu se je treba boriti, je greh, je duhovno zlo, ki tu pa tam, žal, okuži tudi člane Cerkve. Mi sicer živimo v svetu, toda nismo od sveta, je dejal papež. Kristjani se ne bojimo sveta, je nadaljeval, čeprav se moramo varovati njegovih zapeljivosti. Bati se moramo le greha in zato moramo biti trdno ukoreninjeni v Bogu, solidarni v dobrem, ljubezni in v služenju. In prav to so Cerkev in njeni služabniki skupaj z božjim ljudstvom delali in z gorečo prizadevnostjo nadaljujejo za materialno in duhovno dobro oseb na vseh koncih sveta. In to je tudi tisto, kar vi želite storiti v vaših župnijah, združenjih in gibanjih, namreč služiti Bogu in človeku v Kristusovem imenu. Z zaupanjem nadaljujmo to pot, preizkušnje pa, ki jih Gospod dopušča, pa naj nas spodbujajo k večji radikalnosti in doslednosti, je zaključil papež.







All the contents on this site are copyrighted ©.