Poslanica papeža Benedikta XVI. za 44. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja (16. maj 2010)

»Duhovnik in pastorala v digitalnem svetu: novi mediji v službi Besede«
 
Dragi bratje in sestre,

tema naslednjega svetovnega dneva sredstev družbenega obveščanja – Duhovnik in pastorala v digitalnem svetu: novi mediji v službi Besede – se zelo dobro vključuje v leto duhovnikov in postavlja v ospredje razmišljanje o pastoralnem področju, na katerem se duhovniku ponujajo nove možnosti izvajanja njegove službe Besedi in Besede. Moderna sredstva družbenega obveščanja so že dlje časa del običajnega orodja, s katerim se cerkvene skupnosti izražajo, stopajo v stik s svojim ozemljem in pogosto vzpostavljajo oblike daljnosežnega dialoga. Zaradi njihove novejše in vseobsegajoče razširjenosti ter velikega vpliva pa je njihova uporaba pri opravljanju duhovniške službe vedno bolj pomembna in koristna.

Poglavitna naloga duhovnika je oznanjati Kristusa, Božjo Besedo, ki je postala človek, in posredovati Božjo milost, prinašalko odrešenja prek zakramentov. Cerkev, ki jo je poklicala Beseda, je znamenje in orodje edinosti s človekom, ki jo uresničuje Bog in jo je vsak duhovnik poklican graditi v Njem in z Njim. Od tod izvira najvišje dostojanstvo in lepota duhovniškega poslanstva, v katerem se na prednostni način udejanja to, kar zatrjuje apostol Pavel: »Saj pravi Pismo: Kdor koli vanj veruje, ne bo osramočen … In res: Kdor koli bo klical Gospodovo ime, bo rešen. Toda kako naj ga kličejo, če niso verovali vanj? In kako naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca? In kako naj oznanjajo, če niso bili poslani?« (Rim 10,11.13–15).

Za ustrezne odgovore na ta vprašanja znotraj velikih kulturnih sprememb, ki so še zlasti opazne med mladimi, so poti, ki so jih odprle tehnološke pridobitve, postale nepogrešljivo orodje. Digitalni svet s tem, ko daje na razpolago sredstva, ki omogočajo skoraj neomejeno zmogljivost izražanja, odpira pomembne perspektive in možnosti za uresničenje Pavlove spodbude: »Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« (1 Kor 9,16). Z njihovo razširjenostjo se odgovornost oznanjevanja ne samo povečuje, ampak postaja tudi bolj neizogibna ter zahteva bolj motivirano in učinkovito prizadevanje. Duhovnik se je v zvezi s tem znašel na začetku 'nove zgodbe', kajti kolikor bolj bodo moderne tehnologije ustvarjale vedno bolj intenzivne odnose in bo digitalni svet širil svoje meje, toliko bolj bo poklican k pastoralnemu ukvarjanju z njim, tako da bo pomnožil svoje delo, da bi medije uporabil za službo Besedi.

Multimedialnost in raznolika 'tipkovnica funkcij' digitalne komunikacije lahko predstavljata nevarnost take uporabe, ki bi jo vodilo izključno gola potreba po prisotnosti in zgrešena predstava, da je web samo prostor, ki ga je treba zasesti. Od duhovnikov se zahteva sposobnost prisotnosti v digitalnem svetu ob nenehni zvestobi evangeljskemu sporočilu, da bi opravljali svojo vlogo animatorjev skupnosti, ki se sedaj vedno pogosteje izražajo po številnih 'glasovih', ki prihajajo iz digitalnega sveta, in oznanjati evangelij, pri čemer poleg tradicionalnih orodij uporabljajo tudi novo generacijo avdiovizualnih sredstev (foto, video, animacije, blog, spletne strani), ki predstavljajo veliko priložnost za dialog in koristno sredstvo za evangelizacijo in katehezo.

Prek modernih komunikacijskih sredstev bo duhovnik lahko spoznal življenje Cerkve in pomagal ljudem današnjega časa odkriti Kristusovo obličje. Pri tem bo primerno in izvedeno uporabo teh orodij, ki si jo bo pridobil v obdobju vzgoje, združeval s trdno teološko pripravljenostjo in izrazito duhovniško duhovnostjo, ki se napaja ob nenehnem pogovoru z Gospodom. V stiku z digitalnim svetom mora duhovnik bolj kot izvedeno roko medijskega delavca pokazati svoje srce posvečenega človeka, da bi vdihnil dušo ne samo svojemu pastoralnemu delovanju, ampak tudi neprekinjenemu komunikacijskemu toku 'spleta'.

Tudi v digitalnem svetu se mora pokazati, da ljubeča Božja pozornost v Kristusu do nas ni samo stvar preteklosti niti učene teorije, ampak konkretna in aktualna resničnost. Pastorala v digitalnem svetu mora ljudem našega časa in sodobnemu izgubljenemu človeštvu pokazati, da je »Bog blizu; da si v Kristusu vsi vzajemno pripadamo« (Benedikt XVI., Govor Rimski kuriji ob izmenjavi božičnih voščil, L'Osservatore Romano, 21.–22. december 2009, str. 6).
Kdo lahko bolje od duhovnika prek svojih pristojnosti na področju novih digitalnih medijev razvija in uresničuje pastoralo, ki bo oživila in aktualizirala Boga v današnji resničnosti ter predstavila versko modrost preteklosti kot bogastvo, kjer lahko zajemamo za dostojanstveno življenje danes in ustrezno izgradnjo prihodnosti? Naloga vsakega posvečenega delavca v medijih je pripraviti pot za nova srečanja, pri čemer naj se vedno zagotavlja kakovost človeškega stika ter pozornost do ljudi in njihovih resničnih duhovnih potreb; ponuditi ljudem našega 'digitalnega' časa potrebna znamenja, da bodo prepoznali Boga; nuditi možnost vzgoje za pričakovanje in upanje ter dostopa do Božje besede, ki odrešuje in spodbuja celostni človeški razvoj. Ta bo lahko odplula na globoko med številna razpotja, ki jih je ustvaril gost splet avtocest cyber-prostora in utrdila Božjo pravico do bivanja v slehernem obdobju, da bi prek novih oblik komunikacij On lahko napredoval po mestnih ulicah in se ustavil na pragu domov in src, kjer bi lahko znova rekel: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj« (Raz 3,20).

V lanski poslanici sem spodbudil voditelje komunikacijskih procesov, naj spodbujajo kulturo spoštovanja do dostojanstva in vrednosti človeške osebe. To je ena izmed poti, po katerih je Cerkev poklicana izvajati diakonijo kulture na sodobni digitalni celini. Z evangelijem v roki in v srcu je potrebno poudariti, da je potrebno še naprej pripravljati poti, ki vodijo do Božje besede, ne da bi pri tem zanemarili posebno pozornost do tistih, ki iščejo, ampak jo obujati kot prvi korak evangelizacije. Pastorala digitalnega sveta je poklicana upoštevati tudi vse, ki ne verujejo, so nezaupljivi in imajo v srcu željo po absolutnem in trajnih resnicah, saj novi mediji omogočajo navezovanje stikov z verniki vseh verstev, z neverujočimi in ljudmi drugih kultur. Kakor si je prerok Izaija predstavljal hišo molitve za vsa ljudstva (prim. Iz 56,7), ali bi bilo morda mogoče razmišljati o tem, da bi splet nudil prostor – kakor je bilo dvorišče poganov v jeruzalemskem templju – tudi tistim, za katere je Bog še vedno neznanec?

Razvoj novih tehnologij in v splošnem ves digitalni svet predstavljata veliko bogastvo za vse človeštvo skupaj in za posameznega človeka ter spodbudo za soočanje in dialog. Prav tako pa se kažeta tudi kot možnost za vernike. Nobena pot namreč ne more biti zaprta tistemu, ki si v imenu vstalega Kristusa prizadeva za vedno večjo bližino človeku. Novi mediji zato predvsem duhovnikom nudijo vedno nove in pastoralno neomejene možnosti, ki jih spodbujajo k vrednotenju vesoljne razsežnosti Cerkve, za širšo in bolj konkretno komunikacijo; pričevanju v današnjem svetu za vedno novo življenje, ki se rojeva iz poslušanja Jezusovega evangelija, večnega Sina, ki je prišel med nas, da nas reši. Ne smemo pozabiti, da plodovitost duhovniške službe izvira predvsem iz Kristusa, s katerim se srečujemo in ga poslušamo v molitvi, oznanjamo s pridiganjem in življenjskim pričevanjem, spoznavamo, ljubimo in slavimo v zakramentih, zlasti svete evharistije in sprave.
Vam, dragi duhovniki, ponavljam povabilo, da bi modro doumeli edinstvene priložnosti, ki jih nudi moderna komunikacija. Gospod naj vas napravi za zavzete oznanjevalce vesele vesti tudi na novi agorà, ki jo sestavljajo komunikacijska sredstva.
S temi željami kličem na vas varstvo Božje Matere in svetega arškega župnika in z veseljem vsakemu izmed vas podeljujem apostolski blagoslov.

Vatikan, 24. januar 2010, praznik sv. Frančiščka Saleškega


Papež Benedikt XVI.