Monsinjor Antonio Maria Veglio izpostavil vlogo izobraževanja pri migracijskih procesih

MILANO (ponedeljek, 10. maj 2010, RV) – Predsednik Papeškega sveta za pastoralo preseljencev in turistov monsinjor Antonio Maria Veglio je danes v Milanu govoril na simpoziju o migraciji, ki je na Katoliški univerzi Srca Jezusovega potekal pod naslovom Migracijski procesi in integracija v predmestjih. Monsinjor Veglio je v govoru med drugim poudaril pomen izvajanja programov, ki pospešujejo družbeno integracijo priseljenih oseb, pri čemer je na prvo mesto postavil potrebo po izobraževanju mladih, ki je toliko bolj nujno, ko gre za drugo generacijo migrantov. Na področju migracije gre po Vegliojevih besedah za oblikovanje civilizacije, ki je še bogatejša z vrednotami in kjer prihodnost postaja medetnično prizadevanje. Izobraževalne ustanove so danes na prvem mestu, kar se tiče oblikovanja oseb, zmožnih ceniti raznolikost in se izogibati predsodkov. Da bi šola učinkovito izvrševala svoje poslanstvo, mora sodelovati v iskanju rešitev na najbolj nujne človeške probleme, je izpostavil Veglio in dodal, da je pomembno vlagati v raziskovanje in poučevanje o temah kot so demokracija, človekove pravice, mednarodno sodelovanje, boj proti revščini, medverski dialog in podobna področja, povezana s trajnim družbenim razvojem. Kot pomembna področja je še navedel državljanstvo, usposabljanje učiteljev, kulturno in družbeno posredovanje, izpostavil pa tudi potrebo po novi davčni, socialni in zdravstveni politiki. Današnja družba postaja vedno bolj zaznamovana z multietničnostjo in multikulturnostjo, kar vpliva na življenje in delovanje tako posameznika, družine, šole in Cerkve ter na administrativna, politična in socialna družbena področja, je spomnil vatikanski predstavnik. Vse to pa spodbuja razvoj dinamičnega procesa odnosov in integracijo, za kar se predpostavlja pozitivno sodelovanje v odnosih med osebami. Veglio je še dejal, da je treba k vsem kulturam pristopati s spoštovanjem in ne le govoriti in dajati, ampak tudi poslušati in sprejemati, kajti tudi druge kulture in religije učijo o bratstvu in miru ter so zatorej velikega pomena za celostni človeški razvoj. Izziv in temeljni cilj je namreč oblikovanje integralne družbe, ki ne pomeni le zagovarjanje različnih kultur in religij, ampak prav tako oblikovanje nove solidarnostne povezanosti, v spoprijemanju z revščino in družbeno izključenostjo, ter spodbujanje medkulturnega sodelovanja, približevanja in vzajemnega bogatenja.