RIM (sobota, 8. maj 2010, RV) – V armenskem bogoslužju je na praznik oznanjenja
veliko vzklikov k Mariji, na primer: Pozdravljena, milosti polna, duhovni raj!
Pozdravljena, milosti polna, nesmrtni cvet! Pozdravljena, milosti polna, izvir
življenja za človeški rod! Pozdravljena, milosti polna, vodnjak žive vode!
Ta
povezava med prizorom oznanjenja in med izvirom žive vode je upodobljena v kapeli
na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Kdor trpi zaradi bolezni, ki je zadela njega
ali njegove bližnje, se spontano zateka k priprošnji Božje Matere. Marija, Zdravje
bolnikov ali tudi Mati zdravja je povezana s podobo oznanjenja, ker se je prav v tem
dogodku Bog zavezal naši človeški resničnosti in vzpostavil s slehernim človekom čisto
oseben odnos. Z učlovečenjem je Božji Sin vzel nase vso človeško usodo, vso krhkost
našega obstoja. Odtlej je ranljivost in razpadljivost našega mesa že združena s Kristusom.
Kristus je v svojem telesu, ki ga je prejel od Marije, občutil in nosil vso našo bolečino,
zato da bi lahko mi v našem telesu občutili vso Njegovo ljubečo bližino in Življenje.
Zelo
pogosto pa je podoba Marije – Matere zdravja vezana tudi na vodo. Pomislimo samo na
Lurd in številna romanja bolnikov na ta sveti kraj. Voda je vir življenja, prav tako
pa vir očiščenja in s tem zdravja. Voda je spomin na krstno kopel, v kateri je bilo
že pokopano to, kar je na nas umrljivega, in v kateri smo že prejeli novo življenje.
"Kdor veruje vame", pravi Kristus, "bodo iz njegovega osrčja tekle reke žive vode".
"Kdor je žejen, naj pride k meni in naj pije". To živo vodo, ki jo daje Kristus, je
mogoče zajeti iz Marijinega naročja. Zato je ona vodnjak žive vode in izvir življenja
za človeški rod.
Prizor na Onkološkem inštitutu prikazuje angela, ki razpre
zvitek Božje Besede in ga spusti v Marijino naročje. Marija z eno roko pridrži zvitek,
kot bi hotela angelu pomagati, v drugi roki pa nosi klopčič rdeče niti, s katero tke
meso za Božjo Besedo. In prav na tem mestu se zlati zvitek Besede spremeni v modro
studenčnico, ki daje življenje. Marija z rahlo nagnjenim obličjem gleda v nas, kot
bi nam hotela namigniti naj se približamo, ker ta studenec izvira čisto blizu, v nas
samih.
Prisluhnimo še verzom Efrema Sirskega, pri katerem je pater Rupnik našel
navdih za združitev podobe oznanjenja in studenca žive vode. Sveti Efrem opeva Marijino
naročje, ki je kot tančica zadržalo vodo odrešenja, da jo lahko vsi zajamemo.
Kdo
je zajel vodo s plaščem? (Pr 30,4) Tu je izvir v tančici – Marijinem naročju. In
vi, dekle, prejemate v tančici kapljo odrešenja iz čaše Odrešenja. V
tančici svetišča je skrita moč. moč, ki je noben um nikdar ni vklenil; dol
je prinesel svojo ljubezen, spustil se je in vel nad to tančico na oltarju
sprave.