Papež novim švicarskim gardistom: Na obrazu vsakega moža in žene, ki jih srečujete, zrite romarja, ki išče Boga

VATIKAN (petek, 7. maj 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je danes sprejel 30 novih švicarskih gardistov, ki so slovesno zaprisegli včeraj, in njihove starše. Sveti oče jih je pozval, naj na obrazu vsakega moža in žene, ki jih srečujejo, vidijo romarja, ki išče Boga, prav tako pa je izpostavil vrednost in pomen službovanja v Švicarski gardi za osebno rast in rast v veri. Papeška švicarska garda se je včeraj spomnila 147 švicarskih vojakov, ki so 6. maja leta 1527 izgubili življenje, ko so v času velikega ropanja Rima branili papeža Klementa VII. Slavnostno sveto mašo za padle vojake je zjutraj v baziliki svetega Petra daroval papežev državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone, popoldne pa je na dvorišču svetega Damaska v Vatikanu slovesno zapriseglo 30 novih vojakov. Zaprisege sta se udeležila predsednica Švicarske konfederacije Doris Leuthard, ki se je dopoldne sestala s papežem, in namestnik papeževega državnega tajnika nadškof Fernando Filoni.

Papež, ki je gardistom spregovoril v nemščini, francoščini in italijanščini, je poudaril, da službovanje v Švicarski gardi njenim pripadnikom podarja globlji katoliški čut. Vemo, da nas vse, kar počnemo v Jezusovem imenu, spreminja in oblikuje v nove poživljene ljudi v Kristusu, je dejal papež. Vaše služenje Petrovemu nasledniku, je nadaljeval, vam bo dalo bolj živi katoliški čut ter večjo in globljo občutljivost za dostojanstvo človeka, ki se vam približa in ki v svoji notranjosti išče pot do večnega življenja. Vaša služba vas bo, če jo boste opravljali profesionalno, pripravila tudi na vaše prihodnje obveznosti, tako osebne kot tudi javne, ter vam bo omogočila, da jih sprejmete kot pravi Gospodovi učenci, je še poudaril rimski škof. Poveljnik Švicarske garde Daniel Rudolf Anrig je medtem svoj govor posvetil razmisleku o poslušnosti. Živimo v času nezaupanja v oblasti ter v znamenju individualizma in egoizma. Po čem smo mi, švicarski gardisti, drugačni? Prav po naši zapriseženosti temeljnim vrednotam, kot so poslušnost, zvestoba in vdanost, je še poudaril Anrig.

Izmed novih švicarskih gardistov jih sedemnajst prihaja iz nemškega dela Švice, enajst iz francosko govorečih kantonov, dva iz retoromanskega, eden pa iz italijanskega predela.

Švicarska garda je bila ustanovljena leta 1506, glavna naloga njenih vojakov, ki morajo imeti švicarsko državljanstvo, pa je varovanje papeža in njegove apostolske palače. Švicarski gardisti rimskega škofa spremljajo tudi na njegovih apostolskih potovanjih in pastoralnih obiskih, poleg tega pa nadzorujejo vzhode v državo in skrbijo za red. Njeni člani lahko postanejo le državljani Švice, katoličani, ki so končali vsaj poklicno ali srednjo šolo ter ki so uspešno zaključili urjenje na švicarski šoli za rekrute. Vojak ob vstopu v gardo ne sme biti starejši od 30 let ali poročen. Vsi gardisti živijo v Vatikanski mestni državi in imajo v času službovanja tudi vatikansko državljanstvo.