RIM (četrtek, 6. maj 2010, RV) - Pri večini prizorov oznanjenja, ki jih je
upodobil p. Rupnik s svojimi sodelavci, boste videli, da drži Marija v rokah klopčič
rdeče niti.
Klopčič se je v marijanski ikonografiji pojavil v povezavi z
apokrifnimi evangeliji, ki poročajo, da je Marija takrat, ko jo je obiskal nadangel
Gabrijel, tkala škrlat za tempeljsko zagrinjalo. To Marijino tkanje pa ima zelo globok
teološki pomen. Resnični tempelj je namreč Kristusovo telo. V drugem poglavju Janezovega
evangelija, potem ko Jezus izžene prodajalce iz templja, napove, da bo tempelj, četudi
ga bodo podrli, v treh dneh spet postavil. In evangelist dodaja, da je govoril o templju
svojega telesa (prim. Jn 2, 21).
Marija torej tke škrlat za Kristusovo telo,
spleta meso za Božjo Besedo. Običajno drži klopčič v svojem naročju, na maternici,
kajti prav tam Kristus prejema obleko telesa, se pravi človeško naravo. Tempeljsko
zagrinjalo, ki ga je po izročilu tkala Devica Marija, je torej v resnici Kristusovo
telo. In ni slučaj, da se bo tempeljsko zagrinjalo pretrgalo ravno takrat, ko bo na
križu raztrgano tudi Kristusovo telo.
V sirskih Cerkvah Marijo že od nekdaj
imenujejo Tkalka. Ta star marijanski naziv je povezan s tako imenovano "teologijo
obleke", s katero sirski cerkveni očetje razlagajo človekov padec in Kristusovo odrešenje.
Po sirskem izročilu namreč Adam in Eva v raju nista bila naga, ampak odeta v oblačila
slave in luči, z grehom pa sta to oblačilo izgubila. Da bi pokrila svojo goloto, sta
tako uporabila smokvine liste, se pravi neko drugo, tujo obleko. Za sirske avtorje
je celotna zgodovina odrešenja povezana v vprašanjem "obleke". Lahko bi rekli, da
je odrešenje pravzaprav "oblačenje Adama". Kristus pride na svet in si nadene naše
človeško telo, da bi Adamu vrnil oblačilo slave, ki ga je izgubil.
Takole
pravi sveti Efrem Sirski:
Vse te premene je storil Usmiljeni, se
razodel slave in si nadel telo; kajti začrtal je način, da Adama znova odene
v slavo, ki je bila Adamu vzeta. (...) Blagoslovljen, ki je sestopil,
si nadel Adama in šel v nebesa! (Himne o Rojstvu, 23,13)
V tej teologiji
oblačenja ali odevanja ima Marija ključno vlogo, saj prav ona Božjemu Sinu splete
to Adamovo obleko, se pravi človeško telo. In kot je bil Kristus najprej rojen iz
Očeta in potem iz Marije, tako je tudi Marija prerojena v Kristusu in zaradi njega
odeta v Božjo slavo. Efrem Sirski to takole izrazi:
"Sin Najvišjega je prišel
in prebival v meni in jaz sem postala njegova mati. Kot sem jaz
rodila Njega – v njegovem drugem rojstvu – tako je tudi On mene drugič
prerodil. On je nosil oblačilo svoje matere – njeno telo, jaz sem bila
odeta v njegovo slavo.