1. dan šmarnic:
Marija - prevajalka Božje Besede in Mati krščanske umetnosti

RIM (sobota, 1. maj 2010, RV) – Preden se podamo h konkretnim marijanskim podobam, se danes ustavimo ob vprašanju samega temelja krščanske umetnosti, ki je zelo globoko povezan z Božjo Materjo Marijo.

V stari zavezi je bilo prepovedano vsakršno upodabljanje Boga, kakor tudi izgovarjanje njegovega imena. Skozi stoletja stalnega spogledovanja z maliki okoliških narodov, se izvoljeno ljudstvo počasi uči spoštovati skrivnost Boga v njegovi neizrekljivosti, nepredstavljivosti in neupodobljivosti. Uči se predvsem poslušati Božjo Besedo. Največja zapoved se začne prav z besedo "poslušaj": "Poslušaj Izrael, Gospod, tvoj Bog je edini Gospod, ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo!" (5 Mz 6,4). Zanimivo pa je, da prav v tem okviru poslušanja raste tudi hrepenenje po gledanju, po zrenju Božjega obličja: "Tvoje obličje, Gospod, iščem, ne skrivaj svojega obličja pred mano" (Ps 27,8-9).

To skrivnostno Božje obličje, ki ga ni mogoče upodobiti, se je ob polnosti časov razodelo v Kristusu. Božja Beseda, ki so jo v stari zavezi poslušali, je zdaj po delovanju Svetega Duha in sodelovanju Device Marije postala meso, kar pomeni, da je tisto, kar smo prej poslušali, zdaj mogoče videti. V krščanstvu se torej sluh in vid združita, Beseda in Podoba sta eno v Kristusu.

Zaradi tega so kristjani od vsega začetka uporabljali simbole in podobe za posredovanje vere in umetnost je bila na nek način prva ljubezen teologije. Učlovečenje Božjega Sina je dalo krščanski umetnosti tako globok temelj, da ga ne moremo več zanikati. Še več, če krščanstvu odvzamemo podobe, to pomeni, da resno postavimo pod vprašaj samo odrešenje človeka.

Vprašanje krščanske umetnosti torej nikakor ni samo postransko, dekorativno vprašanje, ampak zadeva najglobljo resnico naše vere. Edinost, vzajemna moč besede in podobe izhaja iz samega dejstva učlovečenja Boga. In ta prehod med Besedo in Podobo se je zgodil prav po Božji Materi Mariji. Marija je "prevajalka", ki Božjo Besedo prevede v Podobo, v Obličje. Če Jezus uteleša Besedo, Ljubezen, Marija pooseblja umetnost in lepoto. Zato lahko Marijo mirno imenujemo tudi Mati krščanske umetnosti.

Sveti Teodor Studitski takole pravi: "Ker se je Kristus rodil iz neopisljivega očeta, ne more imeti podobe, ker pa se je rodil iz opisljive Matere, ima seveda tudi podobo, ki ustreza podobi njegove Matere. In če ga ne bi mogli upodobiti v umetnosti, bi to pomenilo, da se je rodil samo iz Očeta in se ni učlovečil. To pa je v nasprotju s celotnim Božjim načrtom našega odrešenja."

 Pripravila: s. Nataša Govekar