1. dan šmarnic: Marija - prevajalka Božje Besede in Mati krščanske umetnosti
RIM (sobota, 1. maj 2010, RV) – Preden se podamo h konkretnim marijanskim podobam,
se danes ustavimo ob vprašanju samega temelja krščanske umetnosti, ki je zelo globoko
povezan z Božjo Materjo Marijo.
V stari zavezi je bilo prepovedano vsakršno
upodabljanje Boga, kakor tudi izgovarjanje njegovega imena. Skozi stoletja stalnega
spogledovanja z maliki okoliških narodov, se izvoljeno ljudstvo počasi uči spoštovati
skrivnost Boga v njegovi neizrekljivosti, nepredstavljivosti in neupodobljivosti.
Uči se predvsem poslušati Božjo Besedo. Največja zapoved se začne prav z besedo "poslušaj":
"Poslušaj Izrael, Gospod, tvoj Bog je edini Gospod, ljubi Gospoda, svojega Boga, z
vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo!" (5 Mz 6,4). Zanimivo pa je, da prav v tem
okviru poslušanja raste tudi hrepenenje po gledanju, po zrenju Božjega obličja: "Tvoje
obličje, Gospod, iščem, ne skrivaj svojega obličja pred mano" (Ps 27,8-9).
To
skrivnostno Božje obličje, ki ga ni mogoče upodobiti, se je ob polnosti časov razodelo
v Kristusu. Božja Beseda, ki so jo v stari zavezi poslušali, je zdaj po delovanju
Svetega Duha in sodelovanju Device Marije postala meso, kar pomeni, da je tisto, kar
smo prej poslušali, zdaj mogoče videti. V krščanstvu se torej sluh in vid združita,
Beseda in Podoba sta eno v Kristusu.
Zaradi tega so kristjani od vsega začetka
uporabljali simbole in podobe za posredovanje vere in umetnost je bila na nek način
prva ljubezen teologije. Učlovečenje Božjega Sina je dalo krščanski umetnosti tako
globok temelj, da ga ne moremo več zanikati. Še več, če krščanstvu odvzamemo podobe,
to pomeni, da resno postavimo pod vprašaj samo odrešenje človeka.
Vprašanje
krščanske umetnosti torej nikakor ni samo postransko, dekorativno vprašanje, ampak
zadeva najglobljo resnico naše vere. Edinost, vzajemna moč besede in podobe izhaja
iz samega dejstva učlovečenja Boga. In ta prehod med Besedo in Podobo se je zgodil
prav po Božji Materi Mariji. Marija je "prevajalka", ki Božjo Besedo prevede v Podobo,
v Obličje. Če Jezus uteleša Besedo, Ljubezen, Marija pooseblja umetnost in lepoto.
Zato lahko Marijo mirno imenujemo tudi Mati krščanske umetnosti.
Sveti Teodor
Studitski takole pravi: "Ker se je Kristus rodil iz neopisljivega očeta, ne more
imeti podobe, ker pa se je rodil iz opisljive Matere, ima seveda tudi podobo, ki ustreza
podobi njegove Matere. In če ga ne bi mogli upodobiti v umetnosti, bi to pomenilo,
da se je rodil samo iz Očeta in se ni učlovečil. To pa je v nasprotju s celotnim Božjim
načrtom našega odrešenja."