Kardinal Tucci: Če bi bil med kardinali volivci, bi svoj glas na konklavu prav gotov dal kardinalu Ratzingerju 

RIM (ponedeljek, 19. april 2010, RV) – Cerkvi se danes spominja pete obletnice izvolitve papeža Benedikta XVI. na Petrov sedež. Danes smo povabljeni, da posebej molimo za svetega očeta. V soboto, 24. aprila, se bomo spomnili njegovega slovesnega ustoličenja na Petrov prestol, ko je začel krmariti Petrovo barko, Katoliško cerkev.

Sveti oče je svoj 83. rojstni dan in pet let pontifikata obhajal sredi apostolskega potovanja na Malto ob 1950. obletnici brodoloma apostala Pavla. To potovanje je bilo hkrati zelo simbolično in vsebinsko močno ter v duhu njegove petrinske službe. Zelo pomenljive so njegove besede včeraj na Malti, ko je dejal, da so v Evropi evangeljske vrednote postale skorajda proti-kultura, toda on nima namena, da bi se odrekel svojemu poslanstvu, da jih namreč skupaj z vesoljno Cerkvijo še bolj zavzeto oznaja, ker so edina prihodnost za Evropo in človeštvo. V ozadju te drže je papeževo globoko prepričanje, da so evropske strukture, ki želijo izrini kristjane in evangeljske vrednote iz javnosti, že doživele brodolom, tako kot nekoč apostol narodov, ki pa je bil med brodolomci edini, ki je veroval v rešitev in jo tudi z Božjo pomočjo izpeljal.

Ob letošnji obletinici izvolitve na Petrov sedež časopisi objavljajo komentarje, ocene, namigovanja o sedanjem Petrovem nasledniku. Največji italijanski dnevnik Corriere della Sera je včeraj objavil članek kardinala Roberta Tuccija z naslovom Nov jezik, sposoben govoriti verujočim in neverujočim.

Kardinal Tucci na začetku članka zapiše, da je ob branju Ratzingerjevih del vedno občudoval novost njegovega jezika, ki je v tem, da je ustvaril strokovno vrhunski jezik, ki pa je kljub temu razumljiv vsem, tako strokovnjakom in vernikom kot neverujočim in tistim, ki verujejo, da niso verni. Kardinal tudi prizna, da če bi bil med kardinali volivci, bi svoj glas na konklavu prav gotov dal kardinalu Ratzingerju, ker je že dolgo prepričan, da je sedanji sveti oče velik teolog in predvsem izjemno duhoven človek.

Papež Benedikt XVI. je v teh petih letih v pridigah, nagovorih med splošnimi avdiencami ob sredah in v okrožnicah iskal in našel nov jezik. Pomembna je, pravi kardinal Tucci, papeževa biblična prispodoba »dvorišče za pogane«, ki je bilo zunanje dvorišče v jeruzalemskem templju. Papež je ta izraz nedavno uporabil, ko je govoril o dialogu z neverujočimi. Cerkev mora tudi danes odpreti neke vrste dvorišče za pogane, kjer bi ljudje na nek način vzpostavili stik z Bogom, ne da bi ga poznali, preden bi našli pristop k Božji skrivnosti.

Kardinala Tuccija je sveti oče v teh petih letih najbolj presenetil s svojo odločnostjo v sprejemanju odločitev. Toda tudi ta je sad njegove globoke duhovnosti. Papež je namreč celostna osebnost in človek, ki dopusti, da odločitve v njem zorijo med razmišljanji, pisanjem, zlasti pa v premišljevanju in molitvi. Upa si tudi tvegati, kadar je pred Bogom in v molitvi prišel do prepričanja, da odločitve mora sprejeti. Ena takih odločitev njegovo ravnanje ob problemu pedofilije, ki so jo zagrešili nekateri duhovniki. S tem vprašanjem se je soočal že kot kardinal in pokazal veliko sposobnost pravočasnega poseganja, ki je bilo jasno, včasih pa tudi zelo tvegano. Kot takrat, pravi kardinal Tucci, ko je med Križevim potom leta 2005 dejal: »Koliko umazanije je v Cerkvi, in to prav med tistimi, ki bi v svoji duhovniški službi morali biti popolnoma Kristusovi.« Kot dober intelektualec Benedikt XVI. razmišlja temeljito, in ko se odloči, se brez strahu sooči s problemom, kot je to pokazal v pismu irskim katoličanom.
  Kardinal Tucci zaključi z besedami, da vedno, kadar papežu osebno čestita za praznike, se mu zahvali za njegov nauk, ker bodo njegove okrožnice, pridige in razmišljanja ostali. Potrebno bo nekaj časa, da bo človeštvo vse to bogastvo lahko presodilo in ocenilo. Iz učinkov njegovih odločitev pa že lahko zaključimo, da je videl pravilno.