Nadškof Gianfranco Ravasi: Samo pristna religija človeku zastavi velika vprašanja
o smislu življenja in smrti
RIM (ponedeljek, 19. april 2010, RV) – Samo pristna religija človeku zastavi
velika vprašanja o smislu življenja in smrti, o žalosti in ljubezni, o nepoznanem
in nadnaravnem, o biti in bivati, je dejal predsednik Papeškega sveta za kulturo nadškof
Gianfranco Ravasi. Pod naslovom Religija, kultura in družba je nadškof Ravasi v petek
predaval na Italijanski nacionalni akademiji Lincejev v Rimu, rekoč da gre za tri
pojme, ki jih je med seboj težko postaviti v harmonijo. Sam je v razmislek ponudil
trikotno povezanost pojmov, na horizontalno raven postavil kulturo in družbo, na vrh
katerih je postavil religijo, ter dodal, da gre za odločilno in nujno oporno točko,
ki pa je hkrati tudi provokativna, pri čemer se pod pojmom religija razume avtentična
religija in ne njeni ponaredki kot sta na primer fundamentalizem in sinkretizem. Da
bi pojasnil postavitev religije na vrh kulture in družbe je nadškof Ravasi izpostavil
nekaj ključnih načel, najprej personalistično načelo. Dostojanstvo človekove osebe
je postavljeno na horizontalno raven, na raven kulture in družbe, z ozirom na svobodo,
pravice in dolžnosti. V verskem pojmovanju pa oseba vsebuje tudi vertikalno dimenzijo,
zaznamovana je z nadnaravnostjo in nekim višji odtisom, lahko bi rekli s božansko
podobo. Človek je torej otok z varovalnimi mejniki, ob katere pa udarjajo valovi oceana
skrivnosti, neskončnosti in večnosti, je dejal nadškof Ravasi. Kot drugo načelo je
izpostavil solidarnost, ki je povezana s človeškostjo, ki povezuje vse ljudi, in torej
pomeni horizontalno povezanost. Na tej ravni se odpirajo pomembne teme, ki jih religija
mora razglašati in o njih pričati. Pri tem je nadškof navedel primer kategorij pravičnost
in ljubezen in njuni nasprotji krivičnost in sovraštvo ter v tej povezavi greh in
krivda, ki sprejeti zgolj na horizontalni ravni za sabo puščata krvavo sled in opustošenje.
Upoštevajoč vertikalno dimenzijo, pa pride do povezanosti s principi kot so vera,
Bog, absolutno, onkraj, drugo. Nadškof Ravasi je med drugim spregovoril še o načelih
resnica in utopija ter pojasnil, da naloga verstev ni le v poseganju v sedanji zgodovinski
trenutek, ampak predvsem v zastavljanju zadnjih vprašanj in ponujanju odgovorov nanje.
Kajti kdor se preveč posveča majhnim stvarem, postane nezmožen videti velike. Nasproti
plehkosti, površinskosti, splošnosti, etični nesnagi in estetski grdoti avtentična
religija človeku zastavlja velika vprašanja o smislu življenja in smrti, o žalosti
in ljubezni, o nepoznanem in nadnaravnem, o biti in bivati.