Papež: Pokorščina Bogu je resnična osvoboditev človeka

VATIKAN (petek, 16. april 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je včeraj v Pavlovi kapeli v Vatikanu daroval sveto mašo skupaj s člani Papeške biblične komisije, v pridigi pa izpostavil primarno mesto pokorščine Bogu, ki je resnična svoboda človeka v vsakem času. Pokorščina Bogu ima primarno mesto, je poudaril sveti oče in spomnil na besede sv. Petra pred vélikim zborom, da se je namreč Bogu treba pokoravati bolj kot ljudem (Apd 5,29), kajti pokorščina Bogu človeku daje svobodo.

Diktatura konformizma kot pristanek na zlo

Po papeževih besedah je v sodobnem času pogostokrat govora o osvoboditvi človeka, tudi od pokorščine Bogu: človek bi naj bil svoboden in neodvisen. Vendar pa je ta neodvisnost, ta avtonomija človeka lažna: je ontološka, politična in praktična laž. Kajti če Bog ne obstaja in ni dostopen človeku, potem soglasje večine postane najvišja postavka in zadnja beseda, ki ji moramo biti pokorni. To pa je lahko tudi soglašanje in pristanek na zlo, je opozoril sveti oče in spomnil na diktature prejšnjega stoletja kot sta bila nacizem in marksizem. Danes ne živimo pod diktaturami, obstajajo pa prefinjene oblike diktature, je nadaljeval papež in izpostavil nevarnost konformizma, ko postane obvezno prilagajati se in sprejemati miselnost in delovanja večine. Napadi na Cerkev nam kažejo, kako tak konformizem lahko postane resnična diktatura, je dejal papež.

Povedati, da je cilj življenja večno življenje

V nadaljevanju je izpostavil, da za kristjane biti pokoren Bogu bolj kot ljudem pomeni zares spoznati Boga in se mu želeti pokoravati, pomeni, da Bog ni pretveza za uresničevanje lastne volje, marveč je zares Bog, ki kliče, če je potrebno, tudi v mučeništvo. Pri tem je dejal, da se kristjani pogostokrat bojimo govoriti o večnem življenju, ter dodal, da je treba povedati, da je cilj krščanstva in tega sveta večno življenje, iz tega cilja pa nato izhajajo življenjski kriteriji. V tej povezavi je pokora milost, je poudaril papež, milost je, da priznamo svoj greh, da priznamo potrebo po obnovi in spremembi svojega življenja.

Treba se je pokoriti, kajti pokora je milost

Moram reči, da smo se kristjani pogostokrat, tudi v zadnjem času, izogibali besedi pokora, ki se nam zdi preveč trda, je dejal papež in nadaljeval, da sedaj, pred napadi sveta, ki nam govori o naših grehih, vidimo, da je pokora milost in da je nujno pokoriti se, priznati to, kar je slabega v našem življenju. Odpreti se odpuščanju, pripraviti se na odpuščanje, pustiti se preobraziti, je nadaljeval sveti oče. Bolečina pokore, se pravi očiščevanja in spreminjanja, ta bolečina je milost, ker pomeni obnovo in delovanje Božjega usmiljenja, so bile papeževe besede.