Sveti sedež objavil smernice za razumevanje postopkov v primeru spolnih zlorab otrok in mladostnikov

VATIKAN (torek, 13. april 2010, RV) – Sveti sedež je včeraj na svoji spletni strani objavil smernice za razumevanje postopkov v primeru spolnih zlorab otrok in mladostnikov, ki jih zagrešijo duhovniki. Smernice je že leta 2003 pripravila Kongregacija za verski nauk pod vodstvom kardinala Josepha Ratzingerja, torej niso nov dokument, ampak le povzetek veljavnih postopkov, namen njihove objave pa je pomoč laikom in vsem tistim, ki se ne spoznajo na kanonsko pravo. Sveti sedež je dokument, ki temelji na Motu proprio iz leta 2001 papeža Janeza Pavla II. in Zakoniku cerkvenega prava, objavil tudi zaradi vse večjega števila obtožb Cerkvi, da je v preteklosti prikrivala zlorabe, ki so jih zagrešili njeni duhovniki.

Včeraj objavljene smernice med drugim določajo, da mora škofija v primeru prijave spolne zlorabe, do katere je prišlo v cerkveni ustanovi, vedno upoštevati tudi predpise civilnega prava in o zlorabi obvestiti pristojno civilno oblast. Če se duhovniku dokaže spolna zloraba, je lahko kaznovan tako po civilnem kot po kanonskem pravu, najostrejša kazen po slednjem pa je prepoved opravljanja duhovniškega poklica.

Motu proprio Božjega služabnika Janeza Pavla II. škofom med drugim nalaga, da morajo pedofilske duhovnike prijaviti in jim takoj preprečiti vsakršen stik z mladoletniki. Torej ravno to, kar se Cerkvi v teh dneh najpogosteje očita, da namreč dokument iz leta 2001 škofom izrecno ne nalaga, da morajo duhovnike, ki spolno zlorabijo otroke ali mladostnike, prijaviti civilnim oblastem. Papežev tiskovni predstavnik pater Federico Lombardi je te kritike že večkrat ostro zavrnil in pojasnil, da ni nič v določilih iz leta 2001 škofom preprečevalo sodelovanja s civilnimi oblastmi.

Navodila pojasnjujejo postopke na ravni škofij v primeru spolnih zlorab, ki so jih zagrešili duhovniki. Med določili je tudi to, da morajo škofje v primeru, da je obtožba resnična, postopek predati Kongregaciji za nauk vere. V prvi fazi, ko postopek še ni zaključen, lahko škof, da bi zaščitil škofijsko in širšo skupnost, predvsem pa žrtve, določi preventivne ukrepe ter omeji dejavnost duhovnika v postopku.

Dokument posebej poudarja, da primeri spolnih zlorab ne zastarajo. Predvideva pa tudi možnost ovadbe primerov zlorab neposredno svetemu očetu, ki lahko pri hujših zločinih, potem, ko ga je kaznovalo civilno sodišče, istega duhovnika brez cerkvenega procesa odpusti iz duhovniške službe, oziroma ga laicizira. Krajevni škof pa lahko, kot določa dokument Kongregacije za verski nauk, duhovniku, ki prizna krivdo in se pokesa, dovoli življenje v molitvi in pokori, vsekakor pa mu prepove javno delovanje.