Cerkev v Mongoliji številčno majhna, vedno bolj dejavna

MONGOLIJA (torek, 30. marec 2010, RV) – Cerkev v Mongoliji šteje 650 vernikov, deset katehumenov in 87 misijonarjev iz 24 različnih držav in različnih redovnih skupnosti, ki živijo in delujejo v štirih župnijah. Ta majhna cerkvena skupnost bo leta 2012 obeležila 20. obletnico svojega obstoja in delovanja, istega leta pa bo preteklo tudi 20 let od podpisa dogovora o diplomatskih odnosih med Svetim sedežem in Republiko Mongolijo. Edini mongolski škof monsinjor Wenceslao Padilla je nad delovanjem in povečanjem Cerkve v tej državi v teh letih več kot zadovoljen, predvsem zato, ker je ta majhna Cerkev, ki je zrasla iz niča, tako zrela, pa tudi zato, ker število vernikov in število dejavnosti, ki jih izvaja Cerkev, iz leta v leto narašča. Monsinjor Padilla, po rodu Filipinec, je bil eden od prvih redovnikov, ki so julija leta 1992 prišli v Mongolijo. Istega leta je nastal tudi katoliški misijon v prestolnici Ulan Bator, ki so ga vodili misijonarji reda Brezmadežnega Marijinega srca. Leta 1993 v Mongoliji ni bilo nobenega katoličani, zato je Cerkev bilo treba graditi iz nič. Misijonarji so se že od vsega začetka posvečali predvsem človekoljubnim dejavnostim in pospeševanju zaščite človekovih pravic, v projekte pa so danes vključene številne različne redovne skupnosti, pa tudi laični misijonarji, od katerih jih večina prihaja iz Združenih držav Amerike, Koreje, Tajvana in evropskih držav. Sad dela misijonarjev je povečanje števila vernikov v tej pretežno budistični državi, ki sicer šteje skoraj tri milijone prebivalcev. Leta 1995 je v Mongoliji živelo le 14 katoličanov, medtem ko jih je po zadnjih podatkih 650. Kot je pojasnil monsinjor Padilla, je osrednji izziv za Cerkev v Mongoliji danes ta, da podpre vernike v njihovi veri ter jih spodbudi k aktivnemu delovanju na družbenem področju ter na področju razvoja in človeškega napredka. Mongolski škof je še dodal, da mora Cerkev v Mongoliji tudi še naprej izvajati različne že začete projekte, kljub temu, da se spoprijema s finančnimi težavami.

Mongolija je ogromna, a redko poseljena stepska država v srednji Aziji. Površina države, ki znaša dober milijon in pol kvadratnih kilometrov, je primerljiva s tremi Francijami skupaj, kar pomeni, da je Mongolija 19. največja država na svetu. Ima slabe tri milijone prebivalcev, od katerih jih približno 700.000 živi v prestolnici Ulan Bator. Večina ljudi sicer živi nomadsko ali polnomadsko življenje. Preladujoča vera je tibetanski budizem, veliko pa je tudi muslimanov.