Lizbonski patriarh Policarpo: Duhovnik naj bo dober pastir svojega ljudstva 

LIZBONA (sreda, 24. marec 2010, RV) – Eden od ciljev leta duhovništva je ta, da duhovniki postanejo predvsem pastirji ljudstva, ki jim je bilo zaupano. Kakšne so lastnosti duhovnika, dobrega pastirja? O tem je v svoji katehezi na peto postno nedeljo razmišljal lizbonski patriarh kardinal Jose Policarpo, pri čemer se je osredotočil na držo Jezusa Kristusa, v povezavi s podobo dobrega pastirja. Tako v stari kakor tudi v novi zavezi Svetega pisma, razlaga kardinal, najdemo poimenovanje Boga, kot pastirja svojega ljudstva, s čimer je na pomenljiv in ganljiv način izražena silna ljubezen Boga do svojega ljudstva. Ta ljubezen je na poseben način izražena v odrešenju in žrtvovanju, ki je dejanje ljubezni, silne ljubezni, ki je šla do konca. Po besedah kardinala Policarpa je Kristus največji duhovnik božjega ljudstva, saj nas je rešil, rešil pa nas je zato, ker nas je ljubil do konca in za nas dal celo svoje življenje. On je naš dobri pastir. Kardinalu Policarpu zgled Jezusovega duhovništva in njegove ljubezni dobrega pastirja, pomaga v vsakem trenutku živeti duhovništvo, kot izraz silne ljubezni, s katero nas Bog ljubi v Jezusu Kristusu. Ta perspektiva pastirja lahko navdihne vso pastoralno prenovo v njenem poslanstvu duhovništva, meni kardinal in dodaja, da se ob tem, v letu duhovništva poraja velik izziv, da bi duhovniki postali predvsem pastirji ljudstva, katero jim je bilo zaupano. Ob tem je lizbonski patriarh vernike povabil, naj molijo za svoje duhovnike ter v molitvi prosijo za dejansko držo duhovnika dobrega pastirja. Dobri pastir je po njegovem mnenju nekdo, ki vodi, nekdo ki ima pogum pokazati luč vere ter pot po kateri je potrebno hoditi. Dobri pastir zna povedati resnico z ljubeznijo in je prijatelj življenja. Dobri pastir mora drugim odpreti vire večnega življenja. Po mnenju kardinala je dobri pastir tisti, ki ne ostaja zaprt v krogu ljudi, ki ga vedno obdajajo, pač pa gre iskat tiste, ki so se bodisi oddaljili ali pa sploh nikoli niso prišli. Dobri pastir je tisti, ki nikogar ne prezira in poseben prostor v svojem srcu da ubogim, majhnim in najšibkejšim. Je nekdo, ki je vedno buden, pazljiv in opozarja na nevarnosti. Ne dela zase in svojega poslanstva ne zlorablja v svojo korist. Dobri pastir pozna svoje ovce. Posebno še, zaključuje kardinal Policarpo, mora dobri pastir živeti iz evharistije in svoje duhovništvo dati na razpolago Jezusu ter tako postati pastir, kakršnega si za svoje ovce želi On.