Leto duhovništva kot priložnost za romanja na kraje svetih duhovnikov

RIM (ponedeljek, 22. marec 2010, RV) – Leto duhovništva je povod za številne dogodke, ki želijo spodbuditi razmišljanje o pomenu duhovništva ter izpostaviti vlogo duhovnikov v Cerkvi in svetu. Poleg simpozijev, predavanj, izdaje različnih publikacij, molitvenih srečanj in drugih pobud, je leto duhovnikov lahko tudi priložnost, da poromamo na grobove številnih duhovnikov svetnikov, ki so v polnosti živeli in uresničevali Gospodov klic. Kot najpomembnejši romarski kraj v letu duhovništva je nedvomno majhno mestece Ars na vzhodu Francije, kjer je služboval sv. Janez Marija Vianej, zavetnik vseh duhovnikov. Razlog, da je papež Benedikt XVI. junija lani razglasil leto duhovništva, namreč sovpada s 150. obletnico smrti tega velikega svetnika, ki je s svojo gorečnostjo do Boga postal zgled duhovnikove svetosti. Sv. Janez Vianej je prišel v majhno vasico Ars za župnika leta 1818, kmalu po svojem posvečenju. Njegovo spokorno življenje, predanost molitvi in evharistiji, pridiganje in večurno spovedovanje, njegovo živo prizadevanje za spreobrnjenje duš in popolno darovanje Bogu, je že za časa Vianejevega življenje v Ars pritegnilo številne romarje. Na njegovem pogrebu, 4. avgusta 1859, se je zbralo nad tristo duhovnikov in več kot 5.000 vernikov. Danes je Ars kraj s približno 1.200 prebivalci in eden največjih francoskih romarskih središč. Poleg cerkve iz 12. stoletja, kjer je maševal in pridigal sv. Janez Marija Vianej, v Arsu danes stoji mogočna bazilika, kjer se romarji lahko poklonijo posmrtnim ostankom arškega župnika. Njegovo telo je izpostavljeno v posebnem relikviariju, obraz pa je prekrit z voščeno masko. Bazilika, hiša arškega župnika in kapela, kjer hranijo relikvijo svetnikovega srca, so odprte vse dni. Romar lahko tudi obišče kraje, povezane z arškim župnikom in dogodki iz njegovega življenja, poda pa se lahko tudi po poti, po kateri je v Ars prvič prišel sv. Janez Vianej, kraj zaznamuje svetnikov kip.

Mnogo priložnosti za romanja na kraje življenja in delovanja svetih duhovnikov pa ponuja tudi Italija. Vsem dobro znani je San Giovanni Rotondo na jugu Italije, kjer je živel sv. p. Pij. V Torinu na severu Italije je moč obiskati kraje povezane z delom in življenjem sv. Janeza Bosca, ustanovitelja salezijancev. V Torinu in njegovi okolici so tudi kraji povezani z učiteljem don Bosca, sv. Giuseppejem Cafassom, ter mnogimi drugimi duhovniki svetniki iz 19. stoletja, na primer s sv. Leonardom Murialdom. V Umbriji, med mestoma Trevi in Spoleto, so kraji, ki jih je zaznamoval blaženi Pietro Bonilli. V Riminiju se lahko poroma k preprosti leseni grobnici, kjer od leta 2007 počiva Oreste Benzi, ustanovitelj Skupnosti Janeza XXIII, ki se posveča ljudem v revščini in raznih stiskah. V Palermu na Siciliji se lahko obišče grob Pina Puglisija, duhovnika, ki ga je leta 1993 ubila mafija, in na njegovem nagrobniku prebere: »Ni večje ljubezni, kot dati življenje za svoje prijatelje.« V Milanu se mnogo vernikov zbira ob grobu Luigija Giussanija, leta 2005 umrlega ustanovitelja gibanja Skupnost in osvoboditev, ki je svojo duhovniško službo posvetil pastorali mladih, njihovi vzgoji in izobraževanju.

Tudi v Sloveniji je moč najti mnoge kraje, kjer so s svetniškim žarom živeli svoje duhovništvo slovenski duhovniki. Med njimi naj izpostavimo najprej bl. Antona Martina Slomška. V kapeli svetega Križa v mariborski stolnici se romarji lahko zaustavijo ob Slomškovem grobu, ali pa obiščejo njegovo rojstno hišo na Slomu in župnijsko cerkev v Ponikvi, kjer je služboval. Blizu Hotize v Prekmurju se verniki lahko podajo na Halasov križev pot, ki vodi do kraja ob reki Muri, kjer je bil leta 1945 ustreljen božji služabnik Danijel Halas. Našteli bi lahko še mnoge slovenske duhovnike, ki so predano živeli svoj duhovniški poklic in umrli svetniške smrti, med njimi božji služabnik škof Janez Frančišek Gnidovec, božji služabnik nadškof Anton Vovk, božji služabnik Lojze Grozde, zamejski duhovnik Jakob Ukmar in drugi.