2010-03-15 15:52:17

Ob letu duhovništva:
Arški župnik: Hočem vam pokazati, kako nas je Jezus ljubil, ko je ustanovil zakrament ljubezni – evharistijo. 


Obhajanje evharistije je gotovo eno ključnih duhovniških opravil tudi zato, ker povzema vsa ostala opravila in je njihov vrhunec, kot uči drugi vatikanski koncil. Tega dejstva se je na svetniški način zavedal tudi sv. Janez Marija Vianej, ki je o evharistiji pogosto govoril. V eni od svojih pridig je razvijal misel, da sta v evharistiji na poseben način prisotni Božja moč in ljubezen. Takole pravi:

Ali lahko najdemo v naši sveti veri bolj dragocen trenutek, bolj srečno okoliščino kot je ura, ko je Jezus ustanovil častitljiv oltarni Zakrament? Ne, dragi bratje, drugega trenutka ni, kajti le ta dogodek nas spominja na neizmerno Božjo ljubezen do ljudi, ki jih je ustvaril. Res je, da se v vseh ustvarjenih stvareh kažejo njegove neskončne popolnosti. Ko je ustvaril svet, je zasijala veličina njegove moči, ko vlada neskončnemu stvarstvu dokazuje, kako neizmerna je njegova modrost. Tukaj lahko rečemo s psalmistom: »Kako veliko je tvojih del, o Gospod! Vsa si naredil z modrostjo, zemlja je polna tvojih ustvarjenih bitij« (Ps 104, 24). Toda v tem velikem Zakramentu ljubezni Bog ne kaže le svoje moči in modrosti, ampak neskončno ljubezen svojega srca do nas ljudi. Hočem vam pokazati, kako nas je Jezus ljubil, ko je ustanovil zakrament Ljubezni, Evharistijo, da bi v nas navdihnil spoštovanje in veliko ljubezen do Njega v častitljivem zakramentu Evharistije.

V Vianejevem opisu evharistije ni pesniške romantičnosti, ne plehke osladnosti in tudi ne čustvenosti. Arški župnik ustanovitev evharistije povezuje s stvarjenjem stvarstva in pri tem spomni na neskončno Božjo moč in modrost. Primerjavo pa nadaljuje s trditvijo, da je Bog v Jezusu Kristusu ob ustanovitvi evharistije pokazal vso neskončno ljubezen svojega srca do nas ljudi. Primerjava med Božjo močjo in modrostjo na eni strani in neskončno ljubeznijo Božjega srca do nas na drugi, je za arškega župnika le izhodišče za spodbudo za našo ljubezen od Evharističnega Jezusa in do Boga Očeta.

Že iz tega lahko zaključimo, da je arški župnik imel svetopisemski in pristno teološki odnos do evharistije. Vanjo se je poglabljal v luči razodetja in cerkvenega nauka o svetem oltarskem zakramentu. Njegova osrednja skrb je bila, da bi v luči in obsegu razodetja in teologije zakramentov odgovoril na Božjo ljubezen do nas. Zato je že najmanjšo ustvarjeno stvar gledal v luči Božje moči in modrosti, da bi lahko pravilno zaključil s kakšno ljubeznijo nas Bog ljubi, ko je med nami v sveti evharistiji. Sveti arški župnik je iz izkušnje vedel, da le v razodetju navdihnjem pogled na stvari lahko v človeku, ki živi sredi zla in stisk, prebudi pravo spoštovanje in ljubezen do Boga Očeta in do Jezusa Kristusa.


Pripravil: p. Janez Sraka







All the contents on this site are copyrighted ©.