Karitas Čile stoji ob strani prizadetim v februarskem potresu
ČILE (sreda, 10. marec 2010, RV) – Karitas Čile še naprej neutrudno
pomaga žrtvam potresa, ki je državo prizadel pred dobrima dvema tednoma. Že minuli
teden so iz čilske prestolnice Santiago de Cile v mesto Concepcion, kjer je bil epicenter
potresa, napotili 20 tovornjakov z več kot 15 tonami prehrambenih paketov. Kot je
pojasnil nadškof monsinjor Riccardo Ezzati, je škoda, ki sta jo je povzročila potres
z močjo 8,8 stopnje po Richterjevi lestvici in cunami, ogromna. Dogodek je po Ezzatijevih
uničil tudi številne cerkvene zgradbe, cerkve, pastoralne hiše, župnije, domove za
ostarele, šole in tudi sedež Karitasa. Nudenje prve pomoči traja dlje, kot je bilo
najprej načrtovano, saj v porušeni deželi precejšnjo težavo predstavlja komunikacija.
Telefonsko in internetno omrežje ne delujeta, zvezo z ljudmi, ki živijo na najbolj
prizadetih območjih, pa so uspeli vzpostaviti šele pred tednom dni. Kljub temu so
dobrodelne organizacije, med njimi tudi cerkvene, uspele prihiteti na pomoč žrtvam
prej kot čilska vlada. Prva skrb Katoliške cerkve v Čilu je trenutno ta, kako ljudem,
ki jih je potres najbolj prizadel – bilo naj bi jih več kot dva milijona -, stati
ob strani in jim pomagati. Čilska Karitas bo v naslednjih tednih uredila šotorišča
za žrtve rušilnega potresa, saj se bo na južni zemeljski polobli v roku meseca dni
pričelo zimsko obdobje, v času katerega živo srebro pade tudi do minus štirih stopinj
Celzija.
Potres naj bi po ocenah britanske agencije Eqecat povzročil škodo
v višini od 15 do 30 milijard dolarjev, kar je med deset in 20 odstotki čilenskega
bruto domačega proizvoda. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je minuli
petek sporočil, da bo Organizacija združenih narodov za pomoč po potresu uničenemu
Čilu namenila 10 milijonov dolarjev nujne pomoči.
Katastrofa, ki ji je sledilo
več kot 50 močnih popotresnih sunkov, je uničila več kot milijon in pol domov ter
številne zgradbe, med njimi tudi tiste zgodovinskega pomena. V naravni katastrofi
naj bi umrlo vsaj 475 ljudi, in ne okrog 800, kot so s čilske vlade najprej sporočili.
Strokovnjaki so dan po tem, ko so Čile stresli trije močnejši popotresni sunki, opozorili,
da bo sunke v tej državi čutiti še več mesecev, morda tudi let.
Čile je sicer
dežela, ki je potresov navajena. Leta 1960 je država dosegla tragični svetovni rekord
potresne moči, ki je takrat znašal 9,5 stopenj po Richterjevi lestvici.