Papež pred opoldansko molitvijo: Bog svojim otrokom vedno želi le dobro.
RIM (nedelja, 7. marec 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je današnji
nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov posvetil spreobrnjenju v postnem
času in izpostavil, da pred trpljenjem in žalostjo predstavlja pravo modrost to, da
si dovolimo vprašanje o negotovosti človeškega življenja in na človeško zgodovino
pogledamo z Božjimi očmi. Bog namreč po papeževih besedah svojim otrokom vedno želi
le dobro, po svojem nedoumljivem načrtu ljubezni pa včasih dovoli, da smo preizkušani
z žalostjo, da bi nas tako privedel do še večjega dobrega.
Sveti oče je spregovoril
o Mojzesu, ki je pasel čredo ter obstal pred gorečim grmom, ki pa ni zgorel. Iz gorečega
grma je slišal skrivnosten klic, ki ga je poznal po imenu in ga povabil, naj si sezuje
sandale, ker stoji na svetem kraju. Bog se mu je predstavil kot Bog njegovega očeta,
kot Bog Abrahama, Izaka in Jakoba in dodal, da je njegovo ime Jaz sem tisti, ki
sem. Bog se na različne načine razodeva v življenju vsakega človeka, je dejal
papež, da pa bi mogli prepoznati njegovo prisotnost, se mu moramo približati z zavestjo
o naši majhnosti in z globokim spoštovanjem. Sveti Pavel namreč piše, da se Bog ne
razodeva oholim in ošabnim, ampak majhnim in ponižnim.
Evangelist Luka poroča,
kako je Jezus povabil svoje sodobnike k spreobrnjenju in pri tem spomnil na nekatere
dogodke v Jeruzalemu, kot je bil pokol v templju na ukaz Poncija Pilata ali mrtvi
ob porušenju stolpa pri Siloi. Vse te nesreče so ljudje videli kot kazen za greh ponesrečenih.
Jezus je takšno razlago zavrnil in preprosto dejal, da ubiti niso bili nič bolj grešni
od živih, in da bodo živi končali enako kot oni, če se ne spreobrnejo. Bog je dober
in ne želi hudega nikomur. Jezus je povabil svoje sodobnike naj drugače berejo dogodke,
namreč v luči spreobrnjenja. Nesreče ne smejo v nas vzbujati radovednost o morebitni
krivdi, ampka naj bodo priložnosti za razmišljanje, da premagamo utvaro, kako lahko
živimo brez Boga, in da razmišljanje v nas z Božjo pomočjo okrepi prizadevanje za
spremenjanje svojega življenje. Vpričo greha se nam Bog razodeva kot Oče, ki je poln
usmiljenja, in vabi grešnike, da se izogibajo greha ter da rastejo v ljubezni do bližnjega.
Da pa se lahko spreobrnemo, moramo znati brati življenjska dejstva v luči vere. Pri
tem naj nas navdihuje spoštovanje in strah pred Bogom, je povabil papež. Vpričo trpljenja
in žalovanja je edino modro znati razumeti, da je življenje polno potreb in omejenosti
in je zato človeško zgodovino treba brati z Božjimi očmi, ki vsem svojim otrokom po
svoji neizmerni ljubezni vedno in povsod želi le dobro. Bog dopušča preizkušnjo, da
bi nas tako uvedel v še večje dobro, je dejal papež.