Duhovna misel za tretjo postno nedeljo: Spreobrnite se, kajti približalo se
je nebeško kraljestvo
Spreobrníte se, govorí Gospod, kajti približalo se je nebeško kraljestvo! Tako
naju vabi današnje bogoslužje. V evangeliju naju Jezus svari: A če se ne spreobrnete,
vas vse čaka enak konec. Že Janez Krstnik nama je v adventnem času klical: Spreobrnite
se … obrodite vendar sad, vreden spreobrnjenja (prim. Mt 3,2.8).
Janez
je oznanjal spreobrnjenje zato, da bi midva verovala Ljubljenemu Sinu in ga prepoznala.
Čemu pa Jezus vabi k spreobrnjenju? Odgovor najdeva v prvem berilu iz 2 Mz knjige:
Bog, ki se je v gorečem grmu razodel Mojzesu, izpove: »Dobro sem videl stisko svojega
ljudstva, ki je v Egiptu, in slišal, kako vpije zaradi priganjačev; da, poznam njegove
bolečine. Zato sem stopil dol, da ga rešim…«. Z besedami »poznam njegove bolečine
Bog pokaže kako nas ima rad. Pokaže vso svojo bližino do človeka, vso dobrohotno naklonjenost,
ki ga žene v odnosu do nas, do tebe in mene. Ta čustva postanejo odločitev, da nas
osvobodi. Postanejo dela odrešenja. Zaradi tega se je razodel Mojzesu in s tem začel
zgodovinsko osvoboditev iz Egipta. Ko ga Mojzes vpraša v imenu koga naj pride pred
svoje ljudi, mu Bog odgovori: »Jaz sem, ki sem. ›Gospod, Bog vaših očetov, Bog Abrahamov,
Bog Izakov in Bog Jakobov, me je poslal k vam.‹ To je moje ime na veke«. Božje ime
izraža tisto, kar lahko o Njem doživi človek, kadar ga kliče in potem zazna njegovo
bližino, naklonjenost in osvobajajočo moč.
»Jaz sem, ki sem«, skrivnosten
izraz, ki razoroži s svojo preprostostjo, lahko pomeni tudi: »Jaz sem, ki bom«, »Jaz
sem z vami, kakor boste videli«, »Jaz sem tisti, ki ga boš videl, ko me boš klical
in bom«, »Kdo sem, boste zvedeli iz tega, kar bom storil za vas«.
Božje ime
nas povabi v to, kar je on za nas. Zato je Bog vedno Bog Abrahamov, Bog Izakov, Bog
Jakobov, Izraelov Bog, Bog Jezusa Kristusa, naš Bog. Ljudstvo je del Božjega imena,
in Bog »El« je del imena, ki ga nosi ljudstvo – Izra-el. Besede »naš«, »moj« in »edini«
so v odnosu do Boga vedno skupaj. Takšna je Božja zaveza s človekom, z nami. V zavezi,
ki se razdeva v Božjem imenu je skrita vsa dinamika naše duhovne rasti.
Najbolj
izredno pa je dejstvo, da je Božje razodetje prepletlo vso zgodovino, a se je razodelo
iz neke točke, ki se širi dokler ne doseže vseh. Bog je poklical Mojzesa, da ljudstvo
osvobodi iz suženjstva. Ta epizoda je del predhodne svete zgodovine, del zaveze, ki
jo vključuje in odpira v v novo prihodnost Boga za ljudstvo in za Mojzesa samega.
Mojzesa, ki je bil kot dojenček rešen iz vode, ko pa je odrasel in branil Hebrejca
pred Egipčanom, pa je moral pobegniti v tujino. Sedaj ko ga Bog kliče, se Mojzes vrne
z drugo močjo in drugo perspektivo. Vse njegovo življenje dobi svoj pečat smiselnosti
znotraj zaveze z Bogom. Smisel je povezan z imenom Boga, ki se mu je odkril. Resnični
sad spreobrnjenja je prav tem, da na podlagi Božjega imena, ki se je razodelo mojemu
srcu, ponovno odkrijem smisel svojega življenja.
Z izpovedovanjem psalma 103,
ko razglašamo: Gospod odpušča vso tvojo krivdo, ozdravlja vse tvoje bolezni… Gospod
je milostljiv in usmiljen, počasen za jezo in bogat z dobroto”, izražamo odkritje
in pomen Božjega imena za naše srce, ki je spremenilo vse naše življenje. Božje ime
nam naše življenje pokaže v drugi luči in ga spremeni. Prav to molimo na koncu maše
po obhajilu: “Večni Bog, nasitil si nas s čudežnim kruhom, da imamo že na zemlji
poroštvo večnih skrivnosti”. Lahko bi rekli tudi takole: Ko nas priteguješ k sožitju
s teboj in brati in mi okušamo tvoje odpuščanje, ki smo ga sposobni razdeliti z vsemi,
tedaj odkrijemo lepoto tvojega Imena, tedaj obrodimo sad, ki je vreden spreobrnjenja
in vse naše življenje izžareva drugačno luč. Evangelij naju vabi prav v to spreobrnjenje
in odkrivanje Božjega imena, ki se razodeva v Jezusu.