Papež na splošni avdienci govoril o sv. Bonaventuri

VATIKAN (sreda, 3. marec 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je na današnji splošni avdienci v avli Pavla VI. v Vatikanu Cerkev pozval, naj sledi svojemu idealu zmernega, čistega, ubogega in poslušnega življenja ter na ta način usklajujejo vero in kulturo. Cerkev je svetlejša in lepša zaradi zvestobe poslanstvu svojih sinov in hčera, ki uresničujejo evangeljske zapovedi ter so poklicani k spoštovanju teh nasvetov in ki s svojim skromnim, čistim in poslušnim življenjskim slogom pričujejo, da je evangelij vir veselja in popolnosti, je poudaril sveti oče. Sicer je približno 8000 vernikom danes predstavil svetega Bonaventuro iz italijanskega Bagnoregia, ki je učinkovito združeval frančiškansko duhovnosti in teološko premišljevanje, o koncu kateheze pa je krajevne Cerkve pozval, naj bodo naklonjene Romom. Benedikt XVI. je namreč pozdravil udeležence srečanja narodnih delegatov za pastoralo Romov v Evropi, ki od včeraj do jutri v Rimu razpravljajo na temo Skrb Katoliške cerkve za Rome: stanje in priložnosti.

Ko je govoril o svetem Bonaventuri, ki se je leta 1221 rodil v italijanskem Bagnoregiu, je papež spomnil, da je ta svetnik in cerkveni oče močno zaznamoval tudi njegovo formacijo. Sedanji papež, ki se je Bonaventurinim posmrtnim ostankom poklonil septembra lani v Bagnoregiu, je namreč leta 1953 napisal pomembno teološko razpravo o nauku svetega Bonaventure o razodetju. Mladi teolog Ratzinger je v svoji razpravi za rehabilitacijo za univerzitetnega profesorja razvil sodobni pristop k razodetju, po katerem je Božje razodetje vedno vezano na osebo, ki se ji Bog razodeva, in da je Cerkev kot skupnost verujočih poseben kraj istega Božjega razodevanja, zapisano razodetje oziroma Sveto pismo pa je zapis tega procesa. Sveti oče je svetega Bonaventuro danes vernikom opisal ikot prijaznega, pobožnega in usmiljenega moža, ki je bil obdarjen s številnimi krepostmi ter ki je bil ljubljen od Boga in od ljudi. Bil je človek delovanja in kontemplacije, ki je znal usklajevati vero in kulturo, je dejal Benedikt XVI. in pojasnil, da je bil sveti Bonaventura med pomembnimi krščanskimi osebnostmi, ki so dale velik prispevek k skladnosti med vero in kulturo. Sveti oče je nato opisal ključna življenjska obdobja tega velikega svetnika, frančiškana, znanega tudi kot serafinski svetnik. Sveti Bonaventura je bil po papeževih besedah eden najpomembnejših teologov v zgodovini Cerkve, ki s svojim zglednim redovnim življenjem ostaja aktualen tudi v današnjem času. Kot je pojasnil sveti oče, je bil sveti Bonaventura kar 17 let vrhovni predstojnik reda manjših bratov svetega Frančiška, to nalogo pa je opravljal modro in predano, obiskoval je različne province, pisal pisma bratom ter strogo posredoval tam, kjer so se delale napake. Bonaventura je nato ugotovil, da zakonske določbe niso dovolj za zagotovitev skupnosti duha in src. Treba je bilo deliti enake ideale in enake utemeljitve, je dejal papež. Dodal je še, da se je ta svetnik zaradi tega odločil predstaviti pristno karizmo svetega Frančiška Asiškega. Sam je zbral dokumente o tem redovnem ustanovitelju in zapisal spomine tistih, ki so ga osebno poznali.

Papež Leon XIII. je svetega Bonaventuro imenoval knez med mistiki. Že leta 1588 ga je papež Sikst V. razglasil za cerkvenega učitelja in mu podelil naslov doctor seraphicus. Poleg Tomaža Akvinskega, s katerim naj bi prijateljeval, Bonaventura velja za najpomembnejšega sholastičnega teologa.