Iraški kristjani hvaležni svetemu očetu za poziv k molitvi za preganjane kristjane
v Iraku
IRAK (sreda, 3. marec 2010, RV) – Iraški kristjani so hvaležni svetemu očetu
Benediktu XVI. za njegov poziv k molitvi zanje. Papež je namreč minulo nedeljo po
opoldanski molitvi Angel Gospodov spregovoril o preganjanju kristjanov in članov drugih
verskih manjšin v Iraku, rekoč da je na duhovnih vajah veliko molil zanje ter za mir
in za varnost. Oblasti v Iraku je pozval, naj storijo vse, kar je v njihovi moči,
da bi ljudstvu, zlasti še najbolj ranljivim verskim manjšinam, ponovno zagotovile
varnost. V času papeževih duhovnih vaj so namreč iraški mediji poročali o novih smrtnih
žrtvah med kristjani, ki živijo na območju Mosula. Tu so bili minulo sredo ubiti trije
člani sirsko-katoliške družine. Kot je v pogovoru za naš radio dejal zastopnik Kaldejske
cerkve pri Svetem sedežu monsinjor Philip Najim, papeževe besede v Iraku, ki se pripravlja
na demokracijo, še vedno odzvanjajo in so se zasidrale v srca tamkajšnjih kristjanov.
Sveti oče je iraške kristjane pozval, naj bodo encim dobrega za svojo domovino, to
njegovo sporočilo pa je po Najimovih besedah v prvi vrsti poziv vernikom k pričevanju
za njihovo vero ter spodbuda, naj se nikoli ne utrudijo nositi svojega križa in življenja
po evangeliju. Po drugi strani pa je, kot je pojasnil Najim, papeževo sporočilo za
vse iraške vernike opomnik, da so vsi državljani Iraka z vsemi pravicami in da je
Irak njihova domovina, zato morajo na podlagi svoje vere prispevati k izgradnji te
države, in to skupaj s svojimi brati muslimani. Že stoletja živimo skuapj v strpnosti
in pravem prijateljstvu, smo Iračani. Moramo si prizadevati za to, da ostanemo v Iraku,
da bi državi dali svojo moč ter da bi prispevali k vzpostavitvi varnosti v njej, je
v pogovoru za naš radio dejal monsinjor Najim.
Razmere, v katerih živijo kristjani
v Iraku, so grozljive. Krajevni viri poročajo o zahtevah po odstranitvi križev s cerkva,
obveznem plačevanju posebnih verskih davkov za nemuslimane, o ukazih, da kristjanke
morajo nositi pokrivala čez glavo, ter pozivih, naj kristjani zavržejo svojo vero
in se spreobrnejo v muslimane. V cerkvah in krščanskih ustanovah se kristjani več
ne čutijo varne, zaradi česar se mnoge župnije, semenišča in samostani zapirajo. Število
kristjanov v državi se je zaradi preganjanja in nasilja nad njimi v zadnjih letih
naglo zmanjšalo. Od 1,2 milijona jih sedaj na iraškem ozemlju živi le še nekaj sto
tisoč, po nekaterih ocenah naj bi jih bilo približno 400.000. Sicer je apostolski
nuncij v Iraku nadškof Francis Chullikat minuli teden izrazil prepričanje, da kristjani
ne želijo zapustiti zemlje, na kateri živijo že več kot 2000. Po njegovih besedah
se namreč čutijo del iraškega naroda in si skupaj z ostalimi prebivalci prizadevajo
pri obnovi dežele, pri čemer njihova vloga ni zanemarljiva. Kot je še prepričan nuncij,
je prispevek kristjanov in vseh krščanskih Cerkva pomemben za prihodnost Iraka, saj
lahko iraškemu narodu zagotovi blagostanje in mir.