Tretje življenjsko obdobje kot vir bogastva za današnjo evropsko družbo
GENOVA (ponedeljek, 1. marec 2010, RV)– Ostarele osebe predstavljajo
vedno večji del današnje evropske družbe, pri čemer se ne sme pozabiti na neizmerno
bogastvo in prispevek, ki ga dajejo Evropi. V ta namen je škofijski urad za pastoralo
tretjega življenjskega obdobja v Genovi organiziral simpozij z naslovom vzetim iz
92. Psalma: »Še v starosti rodijo sadove« (Ps 92, 15). Kot je v zaključnem nagovoru
dejal nadškof v Genovi in predsednik Italijanske škofovske konference kardninal Angelo
Bagnasco, se kvaliteta življenja ne določa glede na to, kar je proizvedeno, ampak
glede na odnose z drugimi osebami, zato je kardinal izpostavil pomen pomoči ostarelim
osebam s strani njihove lastne družine. O simpoziju je za naš radio spregovoril tudi
predstavnik urada za pastoralo v tretjem življenjskem obdobju v genovski nadškofiji
Andrea Chiáppori, ki je pojasnil, da izbran naslov simpozija, torej Še v starosti
rodijo sadove, želi starost in staranje prebivalstva osvetliti kot vir bogatih življenjskih
zalog, in ne kot družbeni problem. Po njegovih besedah bi se lahko reklo, da je edini
naravni vir za rast stare Evrope ravno v teh številnih ostarelih osebah, ki so še
vedno zmožne z mnogimi dobrimi sadovi prispevati k današnji družbi. Da bi Evropa dojela
vrednost starosti in izkoristila pozitiven prispevek, ki ga ostareli lahko dajo celotni
družbi, bi pomenilo neke vrste kulturno revolucijo evropske družbe. V današnjem času
je v mišljenje preveč zasidrana predstava o starosti kot problematičnem obdobju in
ne kot o življenjskem obdobju, ki je lahko zelo plodno in koristno. Delni odraz te
miselnosti je tudi težnja po sprejetju evtanazije kot upravičene prakse, zato je po
Chiápporijevih besedah pred Cerkvijo še mnogo težkega dela na področju ovrednotenja
življenja v vseh življenjskih obdobjih in v vseh pogojih. Chiáppori je med drugim
še izpostavil, da je pomembno sprejeti biblični in evangelijski pogled na starost,
ki pomeni začetek nekih sprememb, ko se začnejo obirati življenjski sadovi, kajti
oseba ve kdo je in kaj je, pozna svoje zmožnosti in si s sposobnostmi, ki jih ima,
prizadeva dati dobre sadove. S sprenevedanjem, da je oseba nekdo drug, se vsekakor
ne prispeva k skupnemu dobremu, pri čemer je Chiáppori izpostavil pojav, ko se ostarele
osebe želijo s svojim vedenjem in življenjskim stilom vrniti v obdobje mladostništva.
Zavedati se samega sebe ne pomeni skrbeti zgolj za svojo telesno formo in izgled,
kar pogostokrat vodi v sprenevedanje glede realnosti lastnega življenja in nesprejemanje
življenjskih dejstev. Kultura, ki vsiljuje mit o večni mladosti predstavlja za mnoge
starejše osebe velik problem in je vsekakor negativen družbeni pojav. Druga velika
ovira pa je tudi miselnost, da vedno večje število ostarelih predstavlja družbeni
problem, k čemur so s pozitivnimi rešitvami želeli pristopiti tudi udeleženci simpozija,
ter izpostaviti vrednost in pomembno vlogo ostarelih oseb v družini.