2010-03-01 15:27:39

Tretje življenjsko obdobje kot vir bogastva za današnjo evropsko družbo


GENOVA (ponedeljek, 1. marec 2010, RV) – Ostarele osebe predstavljajo vedno večji del današnje evropske družbe, pri čemer se ne sme pozabiti na neizmerno bogastvo in prispevek, ki ga dajejo Evropi. V ta namen je škofijski urad za pastoralo tretjega življenjskega obdobja v Genovi organiziral simpozij z naslovom vzetim iz 92. Psalma: »Še v starosti rodijo sadove« (Ps 92, 15). Kot je v zaključnem nagovoru dejal nadškof v Genovi in predsednik Italijanske škofovske konference kardninal Angelo Bagnasco, se kvaliteta življenja ne določa glede na to, kar je proizvedeno, ampak glede na odnose z drugimi osebami, zato je kardinal izpostavil pomen pomoči ostarelim osebam s strani njihove lastne družine. O simpoziju je za naš radio spregovoril tudi predstavnik urada za pastoralo v tretjem življenjskem obdobju v genovski nadškofiji Andrea Chiáppori, ki je pojasnil, da izbran naslov simpozija, torej Še v starosti rodijo sadove, želi starost in staranje prebivalstva osvetliti kot vir bogatih življenjskih zalog, in ne kot družbeni problem. Po njegovih besedah bi se lahko reklo, da je edini naravni vir za rast stare Evrope ravno v teh številnih ostarelih osebah, ki so še vedno zmožne z mnogimi dobrimi sadovi prispevati k današnji družbi. Da bi Evropa dojela vrednost starosti in izkoristila pozitiven prispevek, ki ga ostareli lahko dajo celotni družbi, bi pomenilo neke vrste kulturno revolucijo evropske družbe. V današnjem času je v mišljenje preveč zasidrana predstava o starosti kot problematičnem obdobju in ne kot o življenjskem obdobju, ki je lahko zelo plodno in koristno. Delni odraz te miselnosti je tudi težnja po sprejetju evtanazije kot upravičene prakse, zato je po Chiápporijevih besedah pred Cerkvijo še mnogo težkega dela na področju ovrednotenja življenja v vseh življenjskih obdobjih in v vseh pogojih. Chiáppori je med drugim še izpostavil, da je pomembno sprejeti biblični in evangelijski pogled na starost, ki pomeni začetek nekih sprememb, ko se začnejo obirati življenjski sadovi, kajti oseba ve kdo je in kaj je, pozna svoje zmožnosti in si s sposobnostmi, ki jih ima, prizadeva dati dobre sadove. S sprenevedanjem, da je oseba nekdo drug, se vsekakor ne prispeva k skupnemu dobremu, pri čemer je Chiáppori izpostavil pojav, ko se ostarele osebe želijo s svojim vedenjem in življenjskim stilom vrniti v obdobje mladostništva. Zavedati se samega sebe ne pomeni skrbeti zgolj za svojo telesno formo in izgled, kar pogostokrat vodi v sprenevedanje glede realnosti lastnega življenja in nesprejemanje življenjskih dejstev. Kultura, ki vsiljuje mit o večni mladosti predstavlja za mnoge starejše osebe velik problem in je vsekakor negativen družbeni pojav. Druga velika ovira pa je tudi miselnost, da vedno večje število ostarelih predstavlja družbeni problem, k čemur so s pozitivnimi rešitvami želeli pristopiti tudi udeleženci simpozija, ter izpostaviti vrednost in pomembno vlogo ostarelih oseb v družini.







All the contents on this site are copyrighted ©.