2010-02-15 15:43:04

V Bangladešu posvetili novo katoliško cerkev 


BANGLADEŠ (ponedeljek, 15. februar 2010, RV) – Bangladeški škof Patrick D'Rozario in pomožni škof Lawrence Subrato Howlader sta minuli teden posvetila novo katoliško cerkev v priljubljenem Marijinem svetišču Diang v škofiji Chittagong na jugovzhodu države. Slovesnost je potekala v sklopu narodnega romanja k Marijinemu svetišču, in sicer 11. in 12. februarja. Gre za drugo cerkev v zgodovini naselitve katoličanov v tem kraju. Prvo je tu leta 1600 dal zgraditi jezuitski misijonar Francisco Fernandes, le malo po tem, ko so v 16. stoletju na območje Bangladeša skupaj s portugalskimi trgovci prišli prvi misijonarji, frančiškani, dominikanci, avguštinci in jezuiti, ki so na bangladeških tleh počasi začeli širiti krščansko vero. Prvi domači kristjani so postali potomci iz mešanih zakonov, ki so se jim v 20. stoletju pridružili spreobrnjenci iz islama in hinduizma.

Bangladeš je sicer ena od 49 najmanj razvitih držav na svetu, s 140 milijoni prebivalcev na ozemlju, za polovico manjšem od italijanskega, pa je tudi ena od najgosteje naseljenih držav, kjer je povprečna življenjska doba 62 let. Telefon ima vsak 130. državljan, več kot polovica prebivalcev pa je nepismenih. Na verski ravni je Bangladeš večinoma muslimanska država - muslimanov je slabih 90 odstotkov, medtem ko kristjani predstavljajo približno en odstotek prebivalstva. Katoličanov je 0,2 odstotka prebivalstva ali 300.000. 13 odstotkov prebivalstva predstavljajo hindujci, pripadniki drugih veroizpovedi pa 1,2 odstotka. Od leta 1988 je uradna vera v Bangladešu islam, po zakonu pa naj bi bila v državi zagotovljena verska svoboda. Ključni pastoralni izzivi za Katoliško cerkev v Bangladešu so kulturno vraščanje vere, medverski in ekumenski dialog, vzgoja in izobraževanje vernikov laikov, pospeševanje družine in izboljšanje odnosov s civilnimi oblastmi. Škofovska konferenca Bangladeša je bila ustanovljena leta 1971. Danes v Bangladešu deluje ena nadškofija s sedežem v Daki in pet škofij. V prestolnici je tudi apostolska nunciatura.







All the contents on this site are copyrighted ©.