Ob svetovnem dnevu bolnikov v Vatikanu potekal mednarodni simpozij Cerkev v službi ljubezni do trpečih 

VATIKAN (sreda, 10. februar 2010, RV) – Ob 18. svetovnem dnevu bolnikov in 25. obletnici ustanovitve Papeškega sveta za pastoralo zdravstva se je včeraj v Vatikanu začel dvodnevni mednarodni simpozij z naslovom Cerkev v službi ljubezni do trpečih. Udeležuje se ga 500 delegatov iz 35 držav, med njimi je tudi slovenski delegat Jože Štupnikar, narodni ravnatelj za pastoralo zdravja pri Slovenski škofovski konferenci. Vodilna tema današnjega dne je v ospredje postavila 25 let delovanja Papeškega sveta za pastoralo zdravstva, včeraj pa so udeleženci razpravljali o apostolskem pismu O odrešenjskem trpljenju papeža Janeza Pavla II., ki obravnava vprašanje krščanskega pomena človeškega trpljenja. Poleg simpozija je danes zvečer v Avli Pavla VI. v Vatikanu potekal tudi glasbeni koncert, osrednji dogodek pa bo jutri dopoldne, na sam svetovni dan bolnikov in praznik Lurške Matere Božje, ko bo papež Benedikt XVI. v baziliki sv. Petra daroval slovesno sveto mašo za bolnike. V popoldanskem času pa bo potekala procesija z relikvijami sv. Bernardke in kipom Lurške Matere Božje, ki se bo zaključila na Trgu sv. Petra.

Kot je na otvoritvi simpozija Cerkev v službi ljubezni do trpečih dejal predsednik Papeškega sveta za pastoralo zdravstva nadškof Zygmunt Zimowski, je po 25 letih potrebno in tudi koristno ponovno ter pozorno prebrati in se poglobiti v apostolsko pismo Janeza Pavla II. O odrešenjskem trpljenju. Vprašati se je treba o obsežnosti in učinkovitosti tega papeškega dokumenta za življenje Katoliške cerkve ter njeno pastoralno delovanje v svetu trpljenja, bolezni in zdravja. Nadškof Zimowski je prav tako izpostavil pomen ovrednotenja že prehojene poti, pogled na sedanje probleme in na prihodnost na področju zdravstva, kateremu se verniki morajo približati v duhu svoje vere.

Udeležence simpozija je nagovoril tudi predsednik Papeškega sveta za kulturo nadškof Gianfranco Ravasi in med drugim dejal, da je bolečina lastna človeški naravi in neločljivi del človekovega zemeljskega bivanja, kakor je zapisano v apostolskem pismu. Bolečina razkriva identiteto človeškega bitja, je naša osebna izkaznica, naša posebnost, je dejal nadškof Ravasi. Kajti predstavlja človekovo mejo, človekovo končnost, ki je po svoji naravi tudi grešna. Pri tem pa je nadškof izpostavil tudi vlogo svobode ter nakazal dva obraza bolečine in trpljenja: po eni strani obstaja fizično in psihično trpljenje ter po drugi strani moralno trpljenje.