Ob letu duhovništva:
Če se bojite tega sveta, ne bi smeli postati kristjani 

Sv. Janez Vianej začne eno od svojih pridig takole:

Toda, moj Bog! Zakaj se bati tega sveta, ko pa vemo, da nas svet nujno prezira, če hočemo ugajati Bogu? Če ste se bali sveta, ne bi smeli postati kristjani. Vedeli ste, da ste pri svetem krstnem studencu pred samim Jezusom Kristusom prisegli, da se odpovedujete hudemu duhu in svetu, da ste se odločili za hojo za Jezusom Kristusom, ki nosi svoj križ, ki je postal znamenje zavračanja in prezira. Če se bojite sveta, se torej odpovejte krstu in se posvetite temu svetu, ko se tako bojite, da bi mu ne ugajali.

Teh nekaj klenih stavkov vsebuje štiri ključne krščanske drže. Prva je spoznanje vsakega kristjana, da po krstu ni več od tega sveta in da ga svet zavrača, ker je zapustil delovanje po miselnosti ljudi, ki Boga ne poznajo in ga ne sprejemajo. To spoznanje je velika kateheza od apostolske Cerkve dalje, vse do danes in bo ostala do konca časov. Odločitev za Kristusa je najprej odpoved hudobiji tega sveta, ker drugače ne more biti.

Druga velika kateheza je dejstvo, da je krstna prisega pred Jezusom Kristusom vedno temeljno dejanje svobode, ki ne sme vsebovati najmanjšega strahu pred miselnostjo, delovanjem in mogočniki tega sveta. Ta vidik krstne obljube je v vseh dobah premalo prisoten v zavesti kristjanov, danes pa vse kaže, da je celotna borba zoper Jezusa Kristusa usmerjena prav v zabrisovanje prav te razsežnosti krsta, da je namreč odločitev za krst, torej za življenje po evangeliju in za hojo za Kristusom v Cerkvi najgloblja odločitev za svobodo na osebni in skupnostni ravni.

Tretja krstna kateheza pa razgrinja spoznanje, da je hoja za Kristusom vedno hoja, ki se ji nasprotuje brez razloga. Zato je borba zoper krstno odločitev vedno le zavračanje brez dokazov in razlogov, je sad čistega sovraštvo in nevednosti. Najboj vidno znamenja te stvarnosti je prezir, to je zavračanje na osnovi pretveze in nima nobene miselne utemeljitve. Zato bi kristjani morali vedeti, da bolj ko nas ljudje zavračajo, bolj ko nas prezirajo, bolj imamo prav mi, ki smo svojo svobod usmerili v Jezusa Kristusa, ki je Pot, Resnica in Življenje, kot pravi apostol Janez.

Četrta Vianneyeva drža vpričo krsta pa je presenetljiva, ko pravi: Če se bojite sveta, se torej odpovejte krstu in se posvetite temu svetu, ko se tako bojite, da bi mu ne ugajali. Toda ta Vianneyev zaključek je le na videz presneteljiv. Kdor se namreč boji sveta, je nekje v srcu prepričan, da je ta svet močnejši od Kristusa, v srcu ne verjame, da je Jezus Kristus človekov Odrešenik in Glava novega stvarstva. Tako oblikovana trditev pa vsebuje dva vsebinska sklopa. Prvi je gotovost vere, da je Kristus zmagovalec nad grehom in smrtjo in nad zakonitostmi tega sveta. Drugi pa je skrito povabilo vsakemu človeku, naj svoje življenje živi dosledno, naj se dokončno odloči ali bo sprejel svobodo, za katero nas je osvobodil Kristus, ali pa naj služi temu svetu, če je prepričan, da je svet in vse kar je na njem minljivega močnejše od Božjega Sina Jezusa Kristusa, ki mu je Bog Stvarnik podvrgel vse, kar je v nebesih, na zemlji in pod zemljo.

Pridiga svetega arškega župnika je tudi danes še kako stvarna in sodobna in nas poziva h poglobljenemu razmišljanju o razlogih zakaj smo tudi danes kristjani do miselnosti tega sveta neupravičeno in neutemeljeno popustljivi.


Povzeto po knjigi: Il Vangelo del Curato s'Ars, založba San Paolo, 2009.