Nadškof Zygmunt Zimowski ob svetovnem dnevu obolelih za gobavostjo
VATIKAN (nedelja, 31. januar 2010)– Predsednik Papeškega sveta za pastoracijo
zdravstvenih delavcev nadškof Zygmunt Zimowski je ob 57. svetovnem dnevu obolelih
za gobavostjo, ki ga svet obeležuje danes, mednarodno skupnost in voditelje posameznih
držav pozval, naj razvijejo potrebne strategije za boj zoper to bolezen, jih okrepijo
in razvejajo, zlasti tam, kjer število obolelih še vedno raste. Boj zoper gobavost
mora po prelatovih besedah vključevati vzgojne kampanje, osveščanje in spodbujanje
pomoči obolelim in njihovim družinskim članom, da bi lahko preprečili in zaustavili
izključevanje teh bolnikov ter dosegli ustrezno zdravstveno oskrbo. Predsednik Papeškega
sveta za pastoracijo zdravstvenih delavcev je opozoril, da so oboleli za gobavostjo
še vedno pogosto odrinjeni na rob družbe in da jih družbene mreže ne zajamejo. V vseh
časih in civilizacijah je bila usoda obolelega za gobavostjo izključenost, oropanost
sleherne oblike družbenega življenja in obsojenost na gledanje lastnega telesa kot
nečesa razpadajočega vse do smrti, je v sporočilu ob svetovnem dnevu obolelih za gobavostjo
zapisal nadškof Zimowski. Tisti, ki trpijo zaradi te bolezni, četudi so dobro zdravstveno
oskrbovani, so žal tudi danes prepogosto obsojeni na samoto in strah ter ostajajo
nevidni očem drugih, družbe in javnega mnenja, v gospodarsko naprednejših državah
pa se celo zdi, da je ta bolezen bila pozabljena.
Nadškof Zimowski v sporočilu
za 57.svetovni dan obolelih za gobavostjo navaja podatek, da je v lanskem letu bilo
zabeleženih več kot 210.000 novih primerov te bolezni. Največ obolelih za gobavostjo
živi v Indiji, sledijo ji pa Brazilija, Angola, Bangladeš, Južnoafriška republika,
Demokratična republika Kongo, Indonezija, Madagaskar, Mozambik, Nepal in Tanzanija.
Dokazi o obstoju te bolezni segajo v obdobje vse od leta 600 pr. n. št., ko so jo
poznali tako na Kitajskem kot v Egiptu in Indiji.
Gobavost ali Hansenova bolezen
ali lepra je kronična nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Mycobacterium leprae.
Primarno poškoduje živčevje in sluznico, prvi zunanji pokazatelj te hude bolezni,
ki jo je danes sicer z antibiotiki mogoče uspešno zdraviti, pa je poškodba kože. Cerkev
je do gobavih vedno gojila posebno skrb, saj so številni misijonarji in nekateri svetniki
osebno poslanstvo posvetili skrbi in negi zanje. Danes se tej nalogi posveča več cerkvenih
združenj, ki si prizadevajo za solidarnost in pomoč gobavcem.