Papež Benedikt XVI. članom Rimske rote govoril o odnosih med pravičnostjo, ljubeznijo in resnico

VATIKAN (petek, 29. januar 2010, RV) – Papež Benedikt XVI. je ob začetku sodnega leta sprejel vodstvo in člane Sodišča Rimske rote in jim dejal, da z njimi želi poglobiti bistveno jedro njihovega poslanstva, namreč odnose med pravičnostjo, ljubeznijo in resnico. Papež je svoje izvajanje zastavil na osnovi okrožnice Ljubezen v resnici, ki sicer govori o družbenem nauku Cerkve, vendar njena vsebina osvetljuje tudi druga področja delovanja Cerkve.

Danes namreč moramo upoštevati razširjeno in ukoreninjeno težnjo, ki sicer ni vedno očtina, ki postavlja pravičnost naproti ljubezni, kakor da bi ena izključevala drugo. Po tej liniji nekateri v Cerkvi menijo, da dušnopastirska ljubezen lahko opraviči vsak razlog, da se zakonska zveza razglasi za nično, da bi tako pomagali ljudem urediti njihov neurejen zakon. Tako bi isto resnico, sicer na ravni besede, uporabljali kot orodje za dosego cilja, pač glede na razne zahteve, kot se pojavljajo.

Kadar pa izhajamo iz strokovnega izraza »služba pravičnosti« - v smislu rezati kruh pravice – pa je vaše poslanstvo, je poudaril papež, v bistvu delo pravičnosti, je namreč krepost, »ki obstaja v stanovitni in trdni volji, da damo Bogu in bližnjemu, kar jima gre« (KKC, št. 1807). In tukaj moramo vedno na novo iskati človeško in krščansko vsebino pravičnosti tudi znotraj Cerkve. Na tem mestu je papež ponovno naglasil, da obstaja globoka notranja povezava med sodnim procesom, izrečeno sodbo in pravičnostjo.

Pravičnost pa ne more ne upoštevati ljubezni, ker mora ljubezen do Boga in bližnjega oblikovati vsako človekovo delovanje, tudi tisto na videz bolj tehnično in birokratsko. Tudi tukaj je papež navedel primer sodnega postopka o ničnosti zakonske zveze in dejal, da mora ljubezen pomagati, da ne pozabimo, da imamo vedno pred seboj osebe, ki imajo težave in trpijo. Tudi tukaj velja načelo, da je ljubezen pred pravičnostjo, kar pomeni, da je v procesu potrebno z osebami ravnati obzirno, z občutkom in z veliko skrbjo za dobro vsake osebe. To pa zato, ker je ljubezen izredna moč, ki osebe nagiba h pogumnemu in velikodušnemu delovanju na področju pravičnosti in miru.

Sodišče in sodna praksa pa ne moreta spregledati pomena resnice, je nadaljeval papež. V primeru presoje o ničnosti zakona je zato pomembno, da sodišče stori vse, da pride na dan resnica o bistvu krščanskega zakona in o stvarnosti vsake osebne okoliščine o kateri sodišče presoja, kakor tudi resnica o samem sodnem procesu. Na tem mestu je papež posebej naglasil, da tako pravičnost kot ljubezen nujno zahtevata ljubezen do resnice in bistveno vodita iskanje resnice. To pa zato, ker ljubezen dobi svoj sijajo samo v resnici, je zaključil sveti oče svoj nagovor članom Sodišča Rimske rote.