Veliki rabin Riccardo Di Segni: Poiskati skupne značilnosti, da bi lahko dali zares sporočilo miru. Kardinal Walter Kasper: Papežev obisk sinagoge pomeni okrepitev dialoga. 

VATIKAN (torek, 19. januar 2010, RV) – Nedeljski obisk papeža Benedikta XVI. rimske sinagoge je potekal v znamenju prijateljske povezanosti med judovsko in katoliško skupnostjo. Kot je dejal papež, je pot prijateljstva med obema skupnostma neobhodna. Judje in kristjani so namreč poklicani skupaj pričevati za enega Boga in deset božjih zapovedi, ki so pomemben etični zakonik za celotno človeštvo.

O bratskih odnosih med obema skupnostma je za naš radio spregovoril tudi veliki rabin v Rimu Riccardo Di Segni in dejal, da Sveto pismo govori o bratstvu kot zelo tesnem in zapletenem odnosu. Odnosi med brati so torej, poleg tega, da so zelo pomembni, tudi zelo težki, in v Svetem pismu orisani od skrajne konfliktnosti do sprave in pomiritve. To po Di Segnevih besedah na simboličen način predstavlja pot, ki sta jo obe skupnosti prehodili z veliko težavami, vendar pa tudi z dobro voljo. Glede papeževega poudarka na skupni dediščini judov in kristjanov je rimski rabin dejal, da je to izziv sedanjega trenutka, v katerem je treba poiskati skupne značilnosti, da bi lahko dali zares močno sporočilo miru. Strinjal pa se je tudi s papeževo izjavo, da se judje in kristjani med seboj slabo poznajo, ter dodal, da so judje tako ali drugače manjšinska skupnost, slabo poznana pa prav tako ostaja judovska kulturna dediščina. Na novinarjevo vprašanje, ali lahko rečemo, da bo obisk poglavarja Rimokatoliške cerkve sinagoge v prihodnje postal nekaj običajnega, je rimski rabin odgovoril pritrdilno. Papež Benedikt XVI. je namreč papež, ki je v svojem pontifikatu obiskal največ sinagog, rimska je bila tretja po vrsti. Veliki rabin Di Segni je ob koncu še spregovoril o svojih pričakovanju glede judovsko-krščanskega dialoga in kot prvo navedel pozitivno vzdušje in prepričanje, da je probleme možno rešiti. Ta možnost se je po njegovih besedah ob papeževem obisku tudi jasneje zarisala. Ne moremo imeti čarovniške palice, je dejal, a smo vsaj na razpolago drug drugim.

O okrepitvi dialoga med judi in katoličani po papeževem obisku sinagoge je za naš radio spregovoril tudi predsednik Komisije Svetega sedeža za verske odnose z judi kardinal Walter Kasper. Po njegovem prepričanju obisk pomeni okrepitev dialoga, kajti obe strani sta potrdile svojo odločitev, da nadaljujeta pot dialoga, ne le na akademski ravni, ampak tudi v smislu izmenjave vrednot. Kot je dejal, so bile zelo pomembne papeževe besede o desetih zapovedih, da namreč predstavljajo skupno dediščino obeh skupnosti in da gre dejansko za dediščino celotnega človeštva. Judje in kristjani so torej poklicani, da skupaj pričujejo za te vrednotah, za deset božjih zapovedih, saj so te ravno tisto, kar današnji svet potrebuje. Kardinal Kasper je sicer za nedeljsko srečanje dejal, da sta bili zadovoljni obe strani. Res je sicer, da obstajajo razlike in konkretne težave med judi in katoličani, vendar pa se v iskrenih in prijateljskih odnosih ta razhajanja možno reši. S papeževim obiskom se je ustvarilo zaupanje, ki je pomembno za nadaljevanje dialoga, je dejal kardinal in izpostavil, da je ta dialog pomembno znamenje, ki se z božjo pomočjo sedaj, po zelo dolgem obdobju nasprotovanj, lahko nadaljuje.