Prvi dan molitvene osmine: "Kaj iščete živega med mrtvimi?"

RIM (ponedeljek, 18. januar 2010, RV) – Danes se je začel teden krščanske edinosti, z vodilno mislijo: "Vi ste priče teh reči" (Lk 24,48). Prvi dan molitvene osmine je posvečen pričevanju in praznovanju življenja. Geslo današnjga dne se galis: "Kaj iščete živega med mrtvimi?" (Lk 24,5). Pobuda, da kristjani med 18. in 25. januarjem obhajamo molitveno osmino za edinost, je stara že več kot sto let. Prvič jo je leta 1908 obhajal anglikanski duhovnik Paul Wattson.

Tematiko molitvene osmine vsako leto izbere in pripravi odbor Ekumenskega sveta Cerkva, v katerem so tudi predstavniki Katoliške cerkve. Tako smo vsi kristajani povabljeni, da skupaj molimo za edinost. Letošnja tema: "Vi ste priče teh reči", je posebno zgovorna. To naročilo je dal vstali Gospod učencem, potem, ko so vsak osebno in vsi kot skupnost doživeli celotno delo odrešanja. O čem vse naj pričujejo? O vsem, kar so doživeli vsak osebno in vsi skupaj z Jezusom iz Nazareta, ki je ob tem naročilu stal pred njimi kot vstali Gospod, kot tisti, ki je izvršil, in v katerem se je delo odrešenja popolnoma ureničilo.

Jezus s svojim naročilom ni povabil učencev naj pričujejo le o spoznanjih, ki so si jih pridobili med bivanjem z Njim, ampak naj pričujejo o dejstvih, ki so jim bili priče in ki neskončno presegajo njihova spoznanja. Učencem, ki so poslušali Kristusovo naročilo, je bilo jasno, da so priče o stvareh, ki jih nobeno uho in slišalo, nobeno oko še ni videlo in kar si nobeno srce še ni zaželelo, kar je Bog pripravil tem, ki ga ljubijo.

Iz evangelijev vemo, da je bila največja in najgloblja izkušnja učencev z Jezusom njegovo vstajenje od mrtvih. Vsi evangelisti, zlasti pa apostol Pavel, namreč poročajo o skrivnostnem procesu, ki se je sprožil v njihovih srcih in pameti, ko so nemo in vprašujoče stali pred vstalim Gospodom. Apostol Janez bo ob odprtem grobu sam sebi dejal, da s Petrom, s katerim je pritekel k praznemu grobu, še nista razumela Pisma, da mora od mrtvih vstati. Savel je ob padcu s konja, ko se mu je na poti v Damask prikazal vstali Gospod, silno jasno in zavzeto vprašal: »Kdo si, Gospod?« Učenca na poti v Emavs sta med potjo v sebi zaznala neko posebno gorečnost srca in uma, ko jima je razlagal Pisma. Izkušnja vstajenja je v učencih bistveno spremenila njihov odnos do življenja. Od takrat je Jezus iz Nazareta za njih resnično živi in vstali Gospod in poslej ga poznajo samo kot takega, kot Vstalega.

Med letošnjo molitveno osmino za edinost kristjanov prosimo, da bo Gospodovo vstajenje najgloblja spodbuda za vedno večjo edinost v veri v Njegovo in naše vstajenje.